Čas preloma, zakulisna zavezništva in usodna odsotnost Evrope

Ta zapis ni geopolitični pamflet ali klasična analiza. Njegov namen je pokazati, kako se manipulira z javnim mnenjem in kako to mnenje izgubi vsakršno veljavo, ko igralci enkrat zasedejo svoje prestole. Takrat šteje le še čas, ki odloča, ali bodo do teh položajev sploh prišli.

Da bi razumeli igro, ki se odvija povsod po svetu – tudi pri nas – moramo opazovati, s kakšnimi manevri bodo politiki v ZDA in Izraelu poskušali zmanipulirati javnost, da ohranijo moč, in kako nepomembni bodo ljudje postali takoj, ko se volišča zaprejo. Ta primer je dovolj oddaljen, da ni obremenjen z vsakdanjo subjektivnostjo, zato ga lahko obravnavamo objektivno.

Ker pa vplivi sežejo daleč preko meja, se bodo posledice teh dogajanj močno odrazile tudi v Sloveniji, čeprav morda posredno. Prve obrise tega bomo zaradi tako neposrednega vdora Izraela v slovensko politiko videli že novembra letos. V svetovnem merilu se danes bijeta dve ključni vojni – poleg manjših klasičnih spopadov na drugih koncih sveta še globalna, strateška proksi vojna. Vse te lokalne arene so tako ali drugače povezane z dvema glavnima silnicama, ki sta neposredni odraz ciljev največjih igralcev. Pozorni opazovalci, saj je v ta vojskovanja vpleten skoraj ves svet, ne dvomijo, da bo jutrišnja zgodovina to obdobje opredelila kot tretjo svetovno vojno.

O čem se odloča v ZDA in Izraelu?

ZDA – Vmesne volitve (Midterm Elections)

Datum izvedbe: torek, 3. november 2026.

• Predstavniški dom: voli se vseh 435 sedežev (2-letni mandat).
• Senat: voli se približno tretjina sedežev (33 ali 34 od 100; 6-letni mandat).
• Guvernerji in lokalna raven: volitve v večini zveznih držav.
• Pomen: test priljubljenosti predsedniške administracije in odločitev o nadzoru nad Kongresom.

Izrael – Volitve v parlament (Kneset)

Datum izvedbe: najkasneje do 27. oktobra 2026 (redne parlamentarne volitve).

• Voli se 120 poslancev v enodomni parlament.
• Proporcionalni sistem z eno državno volilno enoto in nizkim volilnim pragom (3,25 %).
• Mandat za sestavo vlade dobi tisti, ki zbere koalicijsko večino vsaj 61 poslancev.
• Volitve neposredno določajo politično usmeritev države in sestavo vlade – podobno kot pri nas.

Bližnji vzhod, ki sega vse do Kavkaza in Zaliva, se nahaja na pragu enega najbolj prelomnih trenutkov sodobne zgodovine. V središču tega vrelišča ni več le klasičen spopad za lokalni vpliv med regionalnimi nasprotniki, temveč neposreden preizkus moči pri globalni preureditvi sveta ter sočasnem, dokončnem prehodu iz analognega v digitalni svet.

Gre za vojno za naravne vire ter za prevlado na področju IT-ja in super umetne inteligence. Evrope tu ni nikjer; izgublja poceni strateške vire (energente, redke zemljine) in močno zaostaja na področju napredne tehnologije in UI. V jutrišnjem svetu Evropska unija – če bo sploh še obstajala – ne bo pomenila ničesar več.

Vse oči so uprte v čas volitev v ZDA in Izrael ter v kritično časovno obdobje okoli 17. novembra 2026, ko bi se po vseh indikatorjih moralo razplamteti tisto, kar mnogi napovedujejo kot ključni spopad za prihodnost regije in sveta. A prej se morajo končati volilni procesi, saj bomo šele nato videli pravi obraz teh politikov – če pustimo ob strani dejstvo, da so ti politiki zgolj igralci na vrvicah nekoga ali nečesa drugega. Pred tem nam bodo pokazali le tisti obraz, ki ga želijo, da ga vidimo: najprej besede in retorika, šele nato dejanja. Pozorno opazujmo dejanja, pozabimo na vse besede, sledimo, kdo ima od česa korist in dobili bomo možnost, da zagledamo košček igre, ki se igra v zakulisju, kamor javnost nikdar ni pogledala niti za trenutek.

A vprašanje je, ali si bodo glavne intervencionistične sile tu res pokorile teren ali pa jih čaka globoka strateška past, ki so si jo postavile same. V kolikor govorimo o Evraziji, pa je jasno sledeče: Evropa je plen. Plen, ki se ga niti ne lovi več – ker je bil že zdavnaj ulovljen.

Veliki Izrael in Hazarski Haganat        

Veliki Izrael

Težko spregledamo dejstvo, da gre za razširjeno področje tega, kar smo včasih imenovali Hazarski Haganat in zgodovinski Izrael, ki ni to, za kar se predstavlja, vključno z načrti o Velikem Izraelu. Lažje boste zgodbo razumeli, če boste na mapo Evroazije postavili Hazarijo in Veliki Izrael in ju skušali povezati. Gre za poskus vladanja svetu, kjer bi tisti na tem področju pomenili vladarje, ostali pa bodo Gojimi. Prestol bo stal v III. Templju, na Tempeljskem griču (Gora Morija – »Gospod bo priskrbel«, »Gospod bo videl« ali »Božja izbrana gora«), na katerem bo najprej sedel Mesija – voditelj in kralj iz Davidove rodovne linije (mimogrede, iz te linije je tudi Jezus). Po eni razlagi naj bi ta predstavljal YHVH-ja, po drugi Luciferja. Lucifer ima dva obraza: Krist in Antikrist, dva pola, Luciferja. Strah in Ljubezen.

A presodite sami.

Opomba: Teze o Hazariji in Velikem Izraelu so tu predstavljene kot veljavne teze. Njihova veljavnost je stvar nadaljnje razprave – naj drugi postavijo antiteze, ki jih zrušijo ali potrdijo. To je lakmusov papir za vsakogar, ki trdi, da je samostojen.

Judovska enciklopedija

Hazarski Haganat

Tisti, ki niste verni, ta del iz Svetega pisma izpustite. A veliko Slovencev je vernih. Morda celo večina Slovencev je vernih (se zgleduje po Kristusu, ne pa po RKC), je kristjanov, ki verujejo v Novo zavezo, v Krista.

»Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih.« (Pismo Efežanom 6,12)

Efez

Pismo Efežanom je spis/pismo, ki ga je napisal apostol Pavel krščanski skupnosti v Efezu. Nahaja se v sredini Nove zaveze in obravnava duhovno bojno opremo, zgradbo skupnosti in naravo nevidnih sil.

A na koncu beremo! V Knjigi razodetja (Apokalipsi) se v 2. poglavju (vrstice 1–7) nahaja prvo od sedmih pisem, ki jih vstali Kristus namenja krščanskim skupnostim v Mali Aziji. Sporočilo, namenjeno angelu cerkve v Efezu, je povzeto v naslednjih ključnih točkah:

1. Kdo spregovori: Kristus se predstavi kot tisti, ki v svoji desnici drži sedem zvezd in hodi sredi sedmih zlatih svečnikov (načela, ki vodijo zakonitosti stvarstva in inteligencam, ki jih izvajajo). Ti simboli predstavljajo njegovo neposredno avtoriteto in prisotnost med cerkvami.
2. Pohvala za stanovitnost in razkrivanje laži: Skupnost v Efezu prejme pohvale za svoje delo, trud ter izjemno potrpežljivost. Posebej je poudarjena njihova sposobnost preizkušanja tistih, ki se lažno predstavljajo za apostole, ter njihovo odločno zavračanje lažnih naukov in hudobije.
3. Kritika: Izguba prvotne ljubezni: Kljub zunanji stanovitnosti in pravilnemu nauku pa Kristus Efežanom očita ključno pomanjkljivost: opustili so svojo prvotno ljubezen. Izgubili so tisto začetno gorečnost, srčnost in predanost, ki je bila temelj njihove skupnosti. Delajo, kar je prav, a bolj iz glave kot iz srca.
4. Poziv k spreobrnjenju in opozorilo: Kristus jih poziva, naj se spomnijo, od kod so padli, se pokesajo in spet začnejo ravnati tako kot na začetku. Če se ne bodo spreobrnili, sledi opozorilo, da bo odstranil njihov svečnik z njegovega mesta (kar simbolizira izgubo duhovne svetlobe in vloge).
5. Obljuba zmagovalcu: Sporočilo se zaključi s pozivom vsem, ki imajo ušesa, naj prisluhnejo duhovnemu sporočilu. Zmagovalcu je obljubljeno, da bo smel jesti z drevesa življenja, ki se nahaja v Božjem raju.

Glavni igralci in zakulisna dinamika

Geopolitični prostor je razdeljen na dva vidna, a ne tako trdo določena, vsekakor pa soočena bloka, pri čemer navidezna medijska retorika pogosto služi le za odvrnitev pozornosti javnosti:

1. Zahodno-regionalni blok (ZDA, Izrael, Saudijska Arabija, Turčija, Pakistan in njihovi sateliti): ZDA in Izrael vodita vojaško-tehnološki udar z namenom uničenja iranske infrastrukture in njenih zaveznikov (»Osovine odpora«). Saudijska Arabija nastopa kot finančni steber, ki se želi zavarovati pred grožnjami, medtem ko Turčija igra izjemno pragmatično igro: kljub ostrim besednim napadom na Izrael zaradi Gaze pod površjem prek gospodarskih, obveščevalnih in zavezniških vezi (preko Azerbajdžana) ohranja interese ozadja in se postavlja za varnostnega partnerja v regiji. Pakistan pa kot jedrska sila zagotavlja vojaško logistiko. Indija skuša ostati nevtralna, a je potisnjena med to energijo in Kitajsko in zdi se, da bo morala, slej ko prej, izbrati stran.
2. Evroazijska / Proti-hegemonska osovina (Iran, Rusija, Kitajska, Severna Koreja + regionalni proksiji): Iran služi kot osrednja utrdba, ki pa ni osamljena. Rusija ji nudi napredno obveščevalno podporo, sisteme za elektronsko bojevanje in vojaške tehnologije. Kitajska zagotavlja gospodarski ščit, odkup nafte in diplomatski ščit v Združenih narodih, medtem ko Severna Koreja prispeva vojaško tehnologijo in neprecenljivo inženirsko pomoč pri gradnji globoko vkopanih podzemnih vojaških objektov.
3. Nevralgične točke (Kavkaz in Zaliv): Azerbajdžan je zaradi vezi s Turčijo in Izraelom ključni koridor za nadzor Irana s severa, medtem ko je Jermenija ujeta v precepu med zahodnimi pritiski in tradicionalno odvisnostjo od Moskve. Zalivske države sicer poskušajo ohraniti navidezno, retorično nevtralnost, a so njihova naftna polja in s tem oblast Saudi klana in njim podobnih (lutke) neposredno izpostavljena.

Vzrok vojne: Več kot le vpliv – bitka za energetske vene in vire nasploh

Glavni vzrok tega spopada ni več ideologija, temveč popoln nadzor nad globalnimi tokovi in energijo. Energenti in redke zemljine (spopad Rusija–Ukrajina) v tem konfliktu delujejo kot orožje za uničenje gospodarstev:

• Za Zahod: Nadzor nad Bližnjim vzhodom in ključnimi pomorskimi ožinami (zlasti Ormuško ožino, skozi katero teče petina svetovne nafte) je vprašanje golega preživetja industrijskih velesil. Morebitna ohromitev teh poti pomeni takojšen globalni inflacijski zlom. Verjetno šele sedaj vidimo, kako spretno je Netanjahu zvabil v past ZDA in s tem cel zahodni svet.

Netanjahu v ZN

• Za Vzhodni blok: Kitajska in Rusija ne želita dopustiti, da bi ZDA enostransko nadzorovale svetovno energetsko pipo. Vsaka dolgotrajna kriza v regiji namreč ZDA sili v trošenje sredstev in jih oddaljuje od pacifiškega bazena.

Zanimivo je, da je izraelski cilj popolnoma irealen in sloni na nekem prepričanju, a ima ta kljub vsemu tako močan vpliv na dogajanje, ne le v Gazi in Zahodnem svetu, ampak v celem svetu, tudi pri nas.

Zakaj si bodo ZDA in Izrael »polomili zobe« tam okoli 17. novembra 2026?

Vojaška logika narekuje, da totalni udar ne bo presenečenje. Vrhovne strukture v Iranu in njegovih zaveznikih se na ta trenutek pripravljajo že leta, če ne desetletja. Zato bo potekal po skrbno načrtovanem scenariju:

1. Faza preživetja prvotnega udara: Vsi vedo, da imajo ZDA in Izrael premoč v prvih urah zračnih in raketnih napadov. Zato iranska stran ne bo brezglavo branila vsakega kvadratnega metra, temveč bo umaknila poveljstva, skrila premične sisteme globoko v podzemlje in počakala, da prvi val izdiha ves zrak iz pljuč, ki ga premore. In ne premore kdo ve kaj. Po tem napadu bo Zahod vojaško gol.
2. Ekonomsko izčrpavanje zračnih ščitov: Zahodni sistemi zračne obrambe (Patriot, THAAD) temeljijo na izjemno dragih raketah, medtem ko nasprotniki uporabljajo cenovno dostopnejše drone in balistične rakete. ZDA in Izrael si dolgoročno ne moreta privoščiti trošenja milijard za prestrezanje množičnih poceni napadov. Ali prestrežeš in porabiš ter rešiš pomembne cilje, ali ne prestrežeš, ohraniš obrambo, a imaš uničene cilje. A slej ko prej so cilji na tvojih tleh izpostavljeni.
3. Strategija kasne maščevalne »odmazde«: Prava nevarnost za napadalce ne tiči v samih dneh uvodnih zračnih napadov, temveč v tem, kar sledi. Ko se napadalci izpostavijo in začnejo izčrpavati zaloge, sledi masiven povračilni udarec ter popolna blokada pomorskih poti in naftne infrastrukture v Zalivu.

Kje je Evropa? Velika odsotnost in izguba pomena

Medtem, ko se na Bližnjem vzhodu kroji nova globalna arhitektura, Evropska unija v tej igri dejansko ne obstaja več kot samostojen geopolitični dejavnik. Ujeta v lastne birokratske okvire, prodanim akterjem Evropske politike, ekonomsko podrejena energetskim šokom in brez enotne zunanje politike, je EU prostovoljno prepustila igrišče drugim. Njen pohlep po ruskih virih jo bo stal najprej kolen, v katera se je ustrelila, nato pa tudi življenja. EU dolgoročno ne more več preživeti. Zato se je potrebno pripraviti na nove povezave, na navidezno in če bomo modri, morda celo resnično samostojnost. EU s tem, ko nima več jasnega strateškega položaja ali lastne varnostne vizije, ne izgublja le svojega političnega pomena na svetovnem parketu, temveč hitro izgublja tudi svojo industrijsko konkurenčnost. Evropa tako postaja nemi opazovalec dogajanja. Drago bo plačala posledice napačnih odločitev in odsotnosti prave geostrateške vizije, medtem ko se novi svetovni red rojeva v ognju in pesku Bližnjega vzhoda.

Za Slovenijo je nujno, da poskrbi za svoje finančne vire, ker jih bo rabila, namesto da z njimi podpira bratomorno vojno med Rusijo in Ukrajino. A s politiko, ki je ali podrejena Bruslju (Golob) ali Izraelu in ZDA (Janša), kaj daleč ne bomo prišli. Vprašanje je le, ali bomo to pravi čas zagledali ali ne. In ne, podrejanje komurkoli, tudi Rusiji in Kitajski, ni rešitev.

Lakmusov papir: je Kitajska samostojna ali le del igre?

Tu se zatakne. Če je Kitajska res samostojen akter, bo postavila lastne antiteze in ne bo le slepo sledila interesom drugih. Jasno jih bomo videli v dejanjih te mogočne, starodavne države. Če je le del blefa za oči javnosti, v resnici pa podrejena silam, ki jih tu opisujemo, potem bodo njena dejanja razkrile prav to. Vsakdo, ki trdi, da je samostojen, mora to dokazati z dejanji – ne z besedami. To je lakmusov papir.

Zapisal: Rasto Fikfak