Pojem “Armagedon”, ki izvira iz grškega izraza “Ἁρμαγεδών” (Har-magedōn), se pogosto uporablja za označevanje koncepta apokaliptičnega in uničujočega konca sveta ali boja velikih sil dobrega in zla. Izvor tega izraza sega v verske in mitološke vire, predvsem v krščansko Biblijo.

V Bibliji v knjigi Razodetja (Apokalipsa) je omenjeno, da se bodo končni boji med silami dobrega in zla zgodili v mestu z imenom Armagedon. Mesto Armagedon ima močan simbolni pomen za človeka in sicer predstavlja kraj (prostor v Stvarstvu), kjer se bodo boji med Bogom (Kristusom) in silami zla (Satanom) odvijali pred koncem sveta. Vendar je ta opis večinoma simboličen.

Izraz “Armagedon” se je pojavil tudi v popularni kulturi in literaturi ter se je pogosto uporabljal za označevanje koncepta uničenja sveta, apokalipse ali velike katastrofe. Ta koncept je bil upodobljen tudi v številnih filmih, knjigah, videoigrah in drugih umetniških delih, ki raziskujejo idejo o koncu sveta.

Poleg krščanske Biblije in popularne kulture se pojem Armagedona pojavlja tudi v mnogih drugih verskih in mitoloških tradicijah, pri čemer se lahko pomen razlikuje glede na kontekst in kulturo.

V vsakem primeru pa gre za globok in kompleksen koncept, ki ga je nujno potrebno in mogoče raziskovati v verskih, literarnih, filozofskih in kulturnih okvirih.

Za kaj pa v resnici gre?

Tako kot »jihad al-nafs« ali »jihad al-akbar« kar pomeni »večji jihad« in se omenja v Koranu v Surah Al-Furqan (25:52) je Armagedon predvsem notranji boj v človeku.

Lahko se sicer zgodi, da ta boj deklarativno preide okvire notranjega boja ali procesa znotraj psihe človeka in se manifestira v zunanji obliki (kot trenutno lahko vidimo v Ukrajini), a v svoji osnovi gre temeljno vseeno za notranji boj.

Tako Armagedon kot Jihad sta seveda pogosto zlorabljena. To, da nekdo trdi, da bije boj (Armagedon ali Jihad), še ne pomeni, da ga bije v imenu Kristusa. Lahko ga bije v imenu nekoga ali nečesa drugega…

Tako Biblija kot Koran sta namreč lahko in sta pogosto zlorabljena. Enako velja za religije. Vsaka religija, čeravno beseda re-ligare pomeni ponovno povezati z bogom, je v resnici jemanje svobode ljudem. Zakaj? Zato, ker ne gre za resnične bogove, ki ustvarjajo, ampak za bogove, ki vzdržujejo podlage za Polje in posledično Stvarstvo. Pa ne samo materialnega. Resnično svobodni ste lahko samo izven Stvarstva v svojem resničnem Domu.

V kolikor prevedemo tradicijo in jo strnemo v moderen jezik, potem lahko rečemo sledeče:

Celotno Stvarstvo je izraz zavesti, ki se manifestira v tako imenovanem Polju, ali tudi Kvantnem Polju (nekateri ga imenujejo Matrica). Tako Polje kot Zavest izvirata iz tega, kar imenujemo Bit, ki je izven časa/prostora ter materije/energije (več o tem v knjigah Rasta Fikfaka: Stvarstvo je zavest, ki izvira iz Biti in Kabala zadnje iniciacije). To pomeni, da so vsi »bogovi« (principi, inteligence, …) kot so JHVH, Kristus, itd. »bogovi«, ki se pojavijo šele kot podlaga ali z nastankom Polja in potem, ko Bit usmeri svojo pozornost v to Polje. Prva pojavna oblika zavesti Biti, ki trči v Polje, je Lucifer ali Morning Star in nima nobene veze z Venero, ampak s prvo »Zvezdo« v Stvarstvu. Lucifer je sestavljen, tako kot vse v Stvarstvu, iz dveh polov. Krista (iz zavesti Biti) in Antikrista (iz Polja). Čeravno enemu pripisujemo dobra dela, drugemu pa zla, je njuna naloga enaka kot je naloga ječarja. Kristus drži ključe zlate kletke, drugače imenovane Nebesa. Antikristus pa ključe temne ječe, drugače imenovane Pekel. Pekel in Nebesa sta oba v resnici stanja zavesti posameznika, tako med življenjem kot po smrti. Naloga obeh je, da nas držita ujeta v Stvarstvu, dokler naše Zavedanje ni dovolj široko in se v nas pojavi potreba/želja po vrnitvi Domov. To najbolje vedo Stare in zelo Mlade duše.

Armagedon torej ni konec časa in prostora, ampak je konec neke dobe. Pojavi se vedno s pojavom nove dobe. V našem primeru Vodnarjeve dobe. To pomeni, da se ta boj pravkar odvija v vsakem izmed nas, z nekaj izjemami. To pomeni tudi, da bo vladar Vodnarjeve dobe, ker se pravkar sadi seme te dobe, bolj v izrazu Kristusa ali Antikristusa. Odvisno od tega, kaj bomo mi Ljudje izbrali v svojih vsakodnevnih odločitvah in dejanjih.

Vsak od nas je prisiljen v sprejemanje odločitev. Vsak dan, vsak trenutek dneva. Vsi neminovno, ko smo zavestni, sprejemamo odločitve – bom naredil/a, ne bom naredil/a, bom še malo počakal/a, … Od najbolj banalnih odločitev kot so recimo odhod na stranišče, pitje vode, hrane, do bolj kompleksnih in temeljih odločitev. Vsaka od teh odločitev je lahko v sozvočju z zavestjo Kristusa (tako imenovano dobro) ali pa v sozvočju z zavestjo Antikristusa (tako imenovano zlo). To, ali smo verni ali ne, ne šteje nič. Šteje narava naše dejanske odločitve! Vsak trenutek, vsak najbolj vsakdanji dan je pomemben! Pred vsakim dejanjem obstaja najprej miselna in čustvena odločitev, ki potem določa naša dejanja.

Ali ste del vojske Kristusa ali del Vojske Antikristusa ne določa vaša vera, vaše besede, izgled, obleka, barva kože, spol, ipd., ampak vaša dejanja, vaša prepričanja, vzorci, … vaše najbolj intimne misli.

Zato je za vsakega posameznika ključno, da se opredeli, komu bo služil. Kristu ali Antikristu. Kako vemo, katera dejanja služijo enemu in katera drugemu pa zahteva dolg, celovit odgovor, ki presega ta članek.

Obstaja pa še tretja pot. Pot Biti. Najprej dojemite, da služite lažnim Bogovom, lažnim avtoritetam, katerih naloga je, da skrbijo za delovanje Polja in Stvarstva. To pomeni, da so v resnici v službi človeka, ki ima pred sabo zelo jasno začrtan namen. Predajte se svoji resnični Biti in spoznajte, kdo v resnici ste!

Avtor zapisa: Rasto Fikfak

Datum objave: 4.9.2023