Nekaj se je spremenilo v tišini naših domov. Več jih je, kot si upamo priznati. Tistih, ki začutijo nenaden hlad, tistih, ki v praznem hodniku zaslišijo odmev koraka, ki ni njihov, tistih, ki jih spreleti srh, tistih, ko začutijo piš vetra, ne da bi se v zraku kaj premaknilo in tistih, ki jih v uri med budnostjo in spanjem objame srh, ki ga razum ne zna poimenovati. Poročila o “dotiku druge strani” se vrstijo kot nevidna plima. To ni več le domišljija posameznika; je kolektivno drhtenje membrane, ki nas ločuje od nevidnega. Od začetka marca sem dobesedno zasut s temi izkušnjami. Ljudje me sprašujejo, kaj se dogaja? Kaj naj naredijo? Kako naj odreagirajo?
Če si tudi ti med njimi, spodaj je nekaj zate.
To ni napad. To je vrnitev.
Po tisočletjih izgnanstva se prebuja ženski princip v svoji najbolj surovi in pradavni obliki. Prebuja se Pramati, tista mogočna, tiha inteligenca Zemlje, in prostora, ki rojeva Zvezde neba, ki nas je rodila in ki skrbi za nas. Z njo prihaja tista, ki so jo izbrisali iz zgodovinskih knjig, izgnali iz vsakdanjega življenja, a nikoli iz naših genov – Lilit.
Lilit trenutno ne vdira skozi vhodna vrata; ona tipa. V astrološki karti naše skupne usode se trenutno giblje skozi dvanajsto hišo – tisti globok, neraziskan ocean nezavednega, kjer so shranjeni vsi naši pozabljeni strahovi in neizrečene resnice. Preden stopi v polno svetlobo prve hiše, se bo dotaknila Meseca – naroda. In takrat se bo začelo zares.
Preizkušnja zrelosti
Za moške je ta vrnitev poseben izziv. Da bi spet postali celoviti, morajo sprejeti žensko v sebi. Najlažje je začeti pri Pramateri – ona nas ne ogroža, ona je varno zavetje, h kateremu se vračamo, ko smo utrujeni od boja. A prava preizkušnja je Lilit.
Lilit je tista ženska moč, ki ne prosi za dovoljenje. Na začetku se lahko zdi neprijetna, morda celo demonska. Testirala nas bo. Preverjala bo, ali bomo ob njenem dotiku planili v paniko, se postavili v boj, ali pa bomo znali ostati odprti, mirni in dojemljivi. V resnici nas nič ne ogroža, razen našega lastnega odpora do tistega NAŠEGA dela narave, ki ga ne moremo nadzorovati. Ko bo Lilit spet sprejeta v naše srce in naš svet, bo prenehala biti senčna. Postala bo to, kar je vedno bila: suverena inteligenca življenja in kraljica druge strani, ki hodi s človeštvom z roko v roki.
Vrata časa: Kako si pomagati?
V tem prehodnem obdobju bodo Mesec in njegovi cikli postali naši najpomembnejši kažipoti. Mesec ne osvetljuje poti kot sonce, ampak nam kaže, kje so sence, ki si jih moramo priznati, jih sprejeti in jih moramo objeti. Posebej pozorni bodite na naslednje “vmesne prostore”, kjer je tančica najtanjša:
- Ura volka (med 3. in 4. uro zjutraj): To je čas, ko ego spi in se duša sreča s svojo resnico. Če se takrat zbudite, ne iščite razlage v strahu. Le dihajte in bodite prisotni. To je čas, ko Lilit šepeta.
- Mrak jutra in mrak večera: Čas prehoda, ko se barve prelijejo v sivo. To so trenutki, ko so elementarna bitja – vile, škrati in gnomi – najbližje naši zaznavi. Ne preganjajte srha; srh je le znak, da se vaše telo uglašuje na širšo realnost. Srh ne pomeni ogroženosti.
- Enakonočja in solsticiji: To so kozmični tečaji, na katerih se vrtijo vrata svetov. Takrat se ustavite.
- Stanje med budnostjo in spanjem: V teh sekundah, ko niste več tukaj in še ne tam, se zgodi pravo srečanje. Bodite opazovalci. Ne analizirajte, le dopustite, da vas preplavi občutek prisotnosti.
Bojevnik – svečenik nove dobe
Naša naloga ni, da bi ta bitja izganjali ali se pred njimi skrivali. Naša naloga je, da postanemo mostovi. Kot magi nove dobe, ne beli in ne črni, moramo zdržati svetlobo in temo zavesti, medtem ko se svetovi mešajo.
Lilit ne prihaja, da bi nas uničila. Prihaja, da bi preverila, ali smo končno postali ljudje, ki so zmožni ljubiti celoto – tudi tisto divjo, neukročeno in skrivnostno stran bivanja V NAS SAMIH. Ko začutite tisti znani srh po telesu, se nasmehnite. To je le vaša duša, ki se spominja, kako je biti del nečesa večjega.
Vrata so odprta. In tokrat naj nihče ne ostane zunaj.
Zapisal: Rasto Fikfak
Fotografija: Metka Šalika