Ljudje smo glede politike in politikov zmedeni zgolj zato, ker politiko poslušamo, namesto, da bi sledili dejanjem posameznikov in denarju.
Razumeti moramo, da se sedaj igra na vse ali nič. Vložki so neverjetno visoki, zato bodo poteze, ene in druge strani, neverjetno drastični. Ceno pa bomo v prvi vrsti plačali navadni, normalni ljudje.
Ta zapis na prvi pogled izgleda političen, a v svoji osnovi ni. A kako naj človek pokaže na proces, skozi katerega gre Slovenija, če se ne dotakne ključnih vidikov družbe?
Moj interes je le ta, da poskušam osvetliti dogajanje z neke druge točke, kot ga osvetljuje navadno politika. Neodvisno moralno, kot politično. Sloveniji se zgodba iz druge svetovne vojne ponavlja. Takrat so na eni strani Komunisti ugrabili NOB zavednih Slovencev in ga zlorabili za prevzem oblasti, na drugo strani pa so se, recimo jim Domobranci, proti njim borili tako, da so se spajdašili s sovražnikom. Eni in drugi so se, v imenu idealov, ki v ničemer niso bili slovenski, pobijali kjer se je le dalo in moglo, pogosto na račun navadnih, nedolžnih ljudi. Tako Komunisti, kot Domobranci, so med vojno povzročili veliko gorja slovenskemu narodu. Po vojni, kot zmagovalci, pa so to gorje še dodatno zabelili Komunisti s poboji (tudi partizanov, ki so bili domoljubi in so Komuniste smatrali za škodljive). Zato se ne gre čuditi prizadetosti, sovraštvu in maščevalnosti, ki sledi na obeh straneh – a kljub temu to ne opravičuje vseh dejanj, ki so bila narejena med in po vojni na obeh straneh.
Ni dvoma, da so po osamosvojitvi Slovenijo prevzele strukture povezane s starimi obveščevalnimi službami znotraj SFRJ in Slovenije ter stare oblasti, saj so imeli prav oni največ vpliva in vzvodov za to. Prav tako ni dvoma, da so se, za ohranjanje oblasti, posluževali zelo spornih tehnik, predvsem pa je tem tehnikam sledila vse globlja in vsesplošna koruptivnost vplivnežev.
Ampak tega ne rešiš tako, da si sam poskušaš nagrabiti čim več moči in vpliva, kapitala, da bi se lahko upravičeno ali neupravičeno maščeval.
Tako imamo sedaj dve strani, naše in vaše, ki jih sestavljata dve stari dinamiki, ki sta le lice in naličje istega kovanca, denarja, ki ni naš, Slovenski denar, če se izrazim figurativno.
Prvo stran sedaj uteleša Golob s silami v ozadju, kot vzvod teh starih struktur še iz stare SFRJ, ki se hlapčevsko podreja Bruslju, ki nas zavestno, sistematično, potika v vojno z Rusijo, da bi se ji maščeval za uničenje Hazarije in dobil njene vire. Nekdo hoče te kraje dobiti nazaj, zato se tudi bije ta bitka za zadnjega Ukrajinca. Kdo bo prevzel to področje, ko bodo Ukrajinci izstreljeni in če bodo Rusi zlomljeni? Odprite oči.
Drugo uteleša Janša, ki je, kot vse kaže, ponovno izdal Slovenijo in se pobratil z ljudmi, ki gradijo Veliki Izrael, III tempelj in čakajo prihod mesije, ki bo vladal svetu skupaj z izbranim božjim ljudstvom. A težava je ta, da tega mesijo, tradicija povezuje z Antikristom in ne z YHVH. Tako kot se v Ukrajini iztrebljajo Ukrajinci, z ali brez zavestnega dogovora s Putinom, tako se na drugi strani iztrebljajo Palestinci. Kdo je bolj brezkompromisen v tej zgodbi, si odgovorite sami.
Dojemite, da tukaj ni naših, ne na eni in ne na drugi strani! Naslednjič dobro premislite, ali so ti, ki jih imenujete NAŠI, res NAŠI, ali so TUJI!
Izraelcem pa sporočam, da so slabo izbrali. Janša je do sedaj izdal še vse gospodarje, od Komunistične partije, Von Der Laynovo (pa še nazaj in naprej – vprašajte Nemce in kasneje ZDA).
V tem primeru ne gre več za to, ali bodo zmagali naši ali vaši, ampak za prevzem države s strani Izraela. Po tem, kaj se dogaja v Albaniji in sploh po brezobzirnosti Izraelske vlade, na zasedenih ozemljih – Palestini, se nam ne piše dobro, če uspejo izraelske obveščevalne službe dokončno vdreti v politično odločanje Slovenije in si jo podrediti.
Slovenski demokratični prostor se je znašel v primežu afere, kakršne v zgodovini samostojne države še nismo videli. To, kar se je sprva zdelo kot predvolilno politično obračunavanje in medijsko napenjanje mišic, je preraslo v resno varnostno-obveščevalno krizo, ki neposredno ogroža suverenost države. V središču dogajanja je vprašanje, ali so bili rezultati parlamentarnih volitev, izvedenih 22. marca letos, plod svobodne volje ljudstva ali pa produkt natančno vodenega hibridnega napada iz tujine. Na mizi najvišjih državnih institucij so sedaj vprašanja veleizdaje, nezakonitega delovanja tujih agentov in ustavne legitimnosti trenutne oblasti.
Kaj se je dogajalo v zakulisju predvolilnega boja
Tik pred marčevskimi volitvami je slovensko javnost pretresla serija anonimno objavljenih, tajno posnetih pogovorov in videoposnetkov nekaterih ključnih obrazov slovenske politike, gospodarstva in odvetništva. Ti posnetki, ki so razkrivali obremenilne informacije in verjetno ne le domnevne korupcijske prakse v vladnih vrstah, so čez noč preobrnili dinamiko kampanje in močno vplivali na razpoloženje volivcev. Ko je javnost ugibala o izvoru teh posnetkov, je v javnost udarila informacija civilne družbe (verjetno pod taktirko politike, da je lahko razgalila dogajanje) in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), da gre za operacijo tuje paraobveščevalne strukture.
SOVA je na podlagi materialnih dokazov, letalskih zapisov in sledenja potrdila, da so Slovenijo v mesecih pred volitvami večkrat obiskali operativci razvpite izraelske zasebne obveščevalne agencije Black Cube. Ta agencija, sestavljena iz nekdanjih vrhunskih pripadnikov izraelskih varnostnih služb, je v svetu znana po izvajanju agresivnih operacij pod krinko za potrebe velikih korporacij in političnih akterjev. Poročilo tujega forenzičnega laboratorija je potrdilo, da so bili tajni posnetki, ki so zaznamovali slovensko kampanjo, plod profesionalne opreme in metodologije, ki jo uporablja prav Black Cube. Prav tako so ugotovili, da so bile objave sestavljene iz izsekov pogovorov. To pa ne zmanjša vprašanja korupcije v vrstah politike same. A kljub temu je potrebno ločiti težo koruptivnih dejanj, od teže izdaje suverenosti države same.
Zadeva je dobila dramatičen zasuk, ko se je izkazalo, da so operativci Black Cube obiskovali sedež največje opozicijske stranke SDS na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Predsednik SDS Janez Janša je sprva v medijih odločno zanikal, da bi sploh kdaj slišal za to agencijo. Ko pa so preiskovalni novinarji in obveščevalni podatki FlightRadar24 dokazali, da je zasebno izraelsko letalo decembra lani večkrat pristalo na Brniku in da so potniki obiskali Trstenjakovo, je Janša spremenil zgodbo. Priznal je, da pozna enega od ključnih svetovalcev agencije, upokojenega izraelskega generalmajorja in nekdanjega šefa izraelskega Sveta za nacionalno varnost Gioro Eilanda, ter da se je z njim srečal na sedežu stranke. Po Janševih besedah sta govorila zgolj o geopolitičnih razmerah na Bližnjem vzhodu.
Toda v javnost je pricurljalo ključno pričevanje ljubljanskega taksista, ki je predstavnike Black Cube osebno prevažal z letališča. Po njegovem zatrjevanju tujih agentov pred stavbo SDS niso sprejeli nižji strankarski uradniki, temveč jih je na pragu osebno pričakal in pozdravil sam Janez Janša. To pričevanje neposredno spodbuja tezo, da ni šlo za naključne geopolitične debate, ampak za koordinirane sestanke na najvišji ravni.
Ustavno sodišče pred zgodovinskim izzivom
Zaradi suma, da je prišlo do grobega vmešavanja tuje obveščevalne službe v slovenski volilni proces, sta bili na Ustavno sodišče vloženi dve ločeni pritožbi.
Prvo je vložilo Gibanje Svoboda (Golob & Co) s podporniki, drugo pa skupina tridesetih vidnih slovenskih intelektualcev in državljanov, med katerimi so ugledni pravniki, sociologi in akademiki. Obe pritožbi uveljavljata kršitev ustavne pravice do svobodnih in demokratičnih volitev ter poudarjata, da zaupanje v proces določa legitimnost celotne oblasti.
Predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin je na dnevih državnega odvetništva že javno opozoril, da je bila Slovenija letos priča poskusom zunanjega vplivanja na rezultate volitev, kar je postavil ob bok primerom, kot sta bila Brexit ali ameriške volitve leta 2016. S tem je jasno nakazal, da sodišče zadevo obravnava z najvišjo stopnjo resnosti.
Pravni položaj Ustavnega sodišča je izjemno občutljiv. Sodišče se ne sooča s klasičnimi proceduralnimi nepravilnostmi na voliščih, temveč s hibridno sabotažo. Če bo sodišče ugotovilo, da je bil vpliv Black Cube na volilno telo tako masiven, da je dejansko popačil pristno voljo volivcev, se bo moralo odločiti za ustavni precedens. Prva možnost je izdaja ugotovitvene odločbe, s katero bi sodišče ostro obsodilo poseg in naložilo sistemske spremembe, a volitve pustilo v veljavi zaradi ohranitve stabilnosti države. Druga, radikalnejša možnost pa je popolna razveljavitev volitev. V tem primeru bi morale biti razpisane ponovne volitve v skrajšanem roku, država pa bi do takrat stopila v pravno neprehojeno obdobje tehnične vlade z omejenimi pooblastili pod ustavnim pokroviteljstvom predsednice republike.
Sam osebno v tem primeru izberem ponovitev volitev, ne glede na ceno.
Geopolitični pakt in Jeruzalemski okultni klan
Če se v nadaljnjih preiskavah, ki se sedaj selijo tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo, dokaže, da sta Janez Janša in SDS neposredno naročila ali odobrila to operacijo, to pomeni neposredno kršitev kazenske zakonodaje. Kazenski zakonik Republike Slovenije v poglavju o kaznivih dejanjih zoper ustavno ureditev in varnost države strogo sankcionira vsakršno služenje tuji obveščevalni službi ali delovanje, ki spodkopava obrambno in politično moč države. Vpletenim bi v tem primeru grozil kazenski pregon zaradi veleizdaje in sabotaže demokratičnega ustroja.
Ozadje te operacije pa sega globoko v izraelsko notranjo politiko in njene obveščevalne satelite. V izraelskem političnem in varnostnem aparatu že dlje časa poteka prikrit spopad med dvema okultnima strujama: t. i. klanom iz Tel Aviva, ki predstavlja bolj liberalno, sekularno in poslovno usmerjeno elito, ki si svet podreja potihoma (Epstein denimo) ter t. i. Jeruzalemskim klanom, ki je tesno povezan z desničarskimi, nacionalističnimi in ortodoksnimi strukturami oblasti okoli Benjamina Netanjahuja in je tesno povezan z Evangeličansko cerkvijo v ZDA, ki obvladujejo Trumpa. Agencije, kot je Black Cube, čeprav formalno zasebne, delujejo kot podaljšana roka interesov slednjega, ko gre za zunanjepolitično pozicioniranje in iskanje zaveznikov v Evropi.
Politične poteze, ki jih je SDS zagovarjala v preteklosti in jih je kazala v svoji zunanjepolitični doktrini, se popolnoma ujemajo s to geopolitično šahovnico. Janševa izrazita in brezpogojna podpora izraelski desničarski politiki, napovedi o takojšnji prestavitvi slovenske ambasade iz Tel Aviva v Jeruzalem, uradno razglašanje Izraela za ključno prijateljsko državo ter ostro nasprotovanje slovenski uradni politiki priznanja Palestine, kažejo na jasne obrise morebitnega pakta. Iz obupa pred izgubo oblasti ali v želji po njenem ponovnem prevzemu se zdi, da je prišlo do pragmatične menjave: tuje paraobveščevalno posredovanje pri rušenju domače konkurence v zameno za radikalen zasuk slovenske zunanje politike v korist interesov Jeruzalemskega klana. Ne glede na to, da s tem podpiraš poboje otrok z izgovorom, da bodo jutri postali teroristi. Ko človek izgubi človečnost, preneha biti človek¨ ter s tem BITJE in postane STVOR!
Slovenija se tako nahaja na razpotju, kjer bodo morali organi pregona, parlament in predvsem Ustavno sodišče potegniti ločnico med legitimnim političnim bojem in dopuščanjem tuje obveščevalne okupacije domačega demokratičnega procesa. A tudi pri korupciji, ki preplavlja državo.
V kolikor pogledamo astrološko karto in procese (o katerih sem že pisal), ki čakajo Slovenijo in ljudi, ki živijo na tem prostoru, ne glede na barvo, prepričanje, nacionalnost, vero, …, potem nas v naslednjih treh letih čaka veliko notranje borbe pri vsakem od nas, kot posamezniku. Borbe med nerealnimi prepričanji, ki niso del naše lastne izkušnje ter doživetega in realnostjo kot tako.
Če celotno zadevo pogledamo skozi povsem vsakdanje oči, nam astrološka slika sporoča, da se nam ni treba bati scenarija, po katerem bi Slovenija postala podrejena tuji državi ali ujetnica zakulisnih poslov, a le, če se zgodi ustrezna sprememba v večini naroda. Trenutno se sicer nahajamo v obdobju, ko je ozračje v državi težko, zadušljivo in prežeto z občutkom, da nekdo v ozadju vleče nevarne niti, v dve, na videz, različni smeri, a ta situacija ne more trajati v nedogled.
Proces se bo odvil kot poletno neurje po dolgem obdobju neznosne vročine, ki smo mu priča tudi vremensko. Zgodil se bo nenaden prelom, nekakšen udarec iz jasnega, ki bo v trenutku, tako kot nevihta, presekal nakopičeno napetost. To pomeni, da bodo na plan prišla dejstva ali odločitve, ki bodo celoten pakt in prikrite načrte obeh strani postavili pod žaromete in jih s tem popolnoma onemogočili. Ta pretrese bo deloval kot naravno čiščenje, ki bo s političnega prizorišča odpihnilo umetne konstrukte in manipulacije, podobno kot močan veter z dreves sklati suho listje.
Čas je, da začnemo slediti svoji resnični naravi in ne naravi gospodarja, da bi se počutili na videz bolj varno, čeravno nas zgodovina uči drugače, od države Slovencev, Hrvatov in Srbov, preko SFRJ in ter Bruslja in še prej. Ne pravim, da ne smemo biti v EU. Pravim le, da moramo razmišljati s svojo glavo.
Da pa bi se država lahko zares premaknila naprej, se bo morala osvoboditi tistega, kar jo drži nazaj in jo potiska v obrambno držo. V praksi to pomeni, da se bodo morale slovenske institucije in družba jasno odrezati od starih političnih vzorcev in akterjev, ki so nas zaradi svojih interesov in travm, sploh zapletli v to nevarno igro z obveščevalnimi agencijami in tujimi gospodarji. Pa naj si bo to Bruselj ali Izrael. Ko bo ta stari vozel enkrat prerezan, bo strah popustil, prostor pa se bo odprl za nekaj povsem novega in bistveno bolj zdravega.
Skratka, Slovenija ne rabi gospodarjev, da bi bila bolj varna, ampak obratno.
Namesto kaosa ali izgube samostojnosti nas po tem velikem poku čaka obdobje streznitve in stabilizacije. Ko se bo prah polegel, se bo v državo vrnil optimizem, zadeve pa se bodo začele obračati na bolje. Ljudje bodo ponovno dobili občutek, da sami odločajo o svoji usodi, načrt o tihem prevzemu države pa bo dokončno propadel. Čaka nas torej buren in glasen pretres, a ko bo ta mimo, bo zrak čist, Slovenija pa bo iz te preizkušnje izšla močnejša, bolj suverena in pripravljena na nov, svetlejši začetek.
A da bi se to zgodilo, se morajo spremembe zgoditi v vsakem od nas, ne v posameznikih v politiki. Slovenija se bo spremenila, ko se bomo spremenili Slovenci, ne ko bo prišel na oblast vodja rešitelj – Kralj Matjaž.
S spremembo v nas, se bo spremenila tudi naša politika in ljudje, ki nas vodijo.
Zato je naloga vsakega od nas, da najde svojo naravo, svoj namen bivanja in mu je zvest, ne glede na ceno.
Zapisal: Rasto fikfak
Vir fotografij: splet