V kolikor želimo razumeti zgodbo človeštva, potem je nujno iti na sam začetek časov. Ljudje moramo zares dojeti od kod prihajamo, kje smo, kam gremo, zakaj smo tu kjer smo, kdo smo ipd. Katere so temeljne zakonitosti sveta v katerem živimo? Samo, če bomo poznali in razumeli resničnost tako kot zares je, lahko začnemo vleči prave poteze za rešitev iz stanja v katerega smo zabredli na podlagi naših dejanj in zunanjih okoliščin.

Tisti, ki si želite dojeti ta zapis, se morate vsaj za trenutek odpreti. To pomeni, da nič od napisanega v naprej ne zavrnete in nič od zapisanega samega po sebi ne sprejmete kot neomajno dejstvo in na ta način posledično spremenite v verovanje. Za začetek je dovolj zgolj biti odprt. Da bi lahko bili odprti začasno opustite ali odložite vsa svoja prepričanja, že poznana razmišljanja in teorije, ter pozabite vse kar veste o temi. Recite si preprosto, morda je resnica kar piše tukaj, morda tudi ne, a vseeno nadaljujte z branjem.

Najprej je pomembno vedeti, da je naša predstava o bogu napačna. Bog morda obstaja, morda tudi ne. Kaj v resnici pomeni simbol boga za vsakega od nas? Enako, različno?

Preigrajmo možnost, da bog obstaja. Da ima človek napačno predstavo o bogu, je več razlogov, a ključna sta dva. Prvi je ta, da boga lahko le izkusimo, ne moremo pa ga razumeti z umom. Drugi razlog pa je, da se je v pomen besede bog stlačila cela vrsta inteligenc, stvorov, idej, konceptov itd, ki z bogom, kot takim, nimajo prav nobene povezave več. Zato smo besedo bog , ker je dan danes ta tako zelo zamazana, zamenjali za besedo BIT. Besedo BIT smo uporabili zaradi pomena (korena), ki jo ima v našem jeziku (BITi to kar si, BITje, BITje srca, uBITi, naša BIT, …).

A ker si zgodbe ne bomo zmogli pravilno predstavljati, če nimamo lastne izkušnje BITi, moramo za trenutek postaviti nek koncept, da bi zgodbo lahko povedali, da bi vsaj lahko pokazali na Pot..

Najprej naj povemo, da BIT v svoji osnovi nima nobene veze s telesom, čustvi, mislimi, občutki, čutili, osebnostjo, karakterjem, prepričanji, naravo, vesoljem itd. Prav tako nima nobene veze s časom, prostorom, energijo, materijo, električno silo, magnetizmom, EMV, gravitacijo itd. No ima toliko veze, da je vse našteto ustvarila za podlago, ki jo potrebuje za svojo lastno Izkušnjo.

Predstavljajte si, da je BIT izvorna zavest. Čista, prvobitna, izvorna zavest. Predstavljajte si naprej, da je ta prvobitna izvorna zavest opredeljena v točki, ki je manj kot točka o kateri pravkar govorimo. Na ta način »nič« vsebuje »vse«.. Da lahko imamo vsaj najmanjšo referenco, potem recimo, da je BIT tisto, kar je za prvo piko na praznem listu papirja: Ali pa tista nična točka v torusu, sredina kroga itd.

Kar bomo povedali naprej je koncept, je predstava, da lahko z njo nekaj počnemo. Ta predstava v resnici ni BIT, je pa dober približek.

Pojdimo pred začetek časov. BIT se polno, v celoti in celovito zaveda sebe. Zavedanje o sebi je takšne narave, da se ji zdi njeno stanje popolno. Njeno stanje zavesti in bivanja sprejema v polnosti. V nekem trenutku pride pri BITi do spoznanja – SAM! BITi to spoznanje poravnanost v nični točki podre in sproži se valovanje, oziroma neporavnanost. Podobno kot, da bi mirno jezero vzvalovalo. S tem se njena popolnost podere in BIT začne samodejno ustvarjati pogoje, da lahko izkusi dvojnost. Dvojnosti Bit ne potrebuje zaradi osamljenosti, temveč zaradi akta Dajanja. Popolnosti, ki se je zaveda, nima s kom podeliti, je nima komu podeliti. Zato si BIT ne želi ničesar bolj kot to, da bi se ljudje naučili sprejemati darove od nje. Njen dar je življenje: Semena življenja so izkušnje.

BIT si dobesedno ne more pomagati in začne iz potrebe dajanja avtomatično ustvarjati to, kar mi imenujemo kreacija, Stvarstvo, univerzum ipd…

A preden nastane Stvarstvo v katerem obstaja tako imenovana dvojnost, potrebuje Bit za svet dvojnosti podlago. Podlago imenujemo tudi Polje. Polje je sestavljeno iz osnovnih gradnikov, katere sedaj ne bomo podrobneje razlagali. Serija gradnikov ustvarja tako imenovano Polje (Matrico). Matrica se nahaja v ravnovesju in potencialni napetosti istočasno. To potencialno napetost ustvarjata dva pola, ki sta podlaga dvojnosti (svetloba – tema, dobro – slabo, veliko – majhno, topo – hladno, tukaj – tam, jaz – ti, mi – vi, …). Polje lahko opredelimo skozi vir, 8 principov, 22 arhetipov, 5 elementov ter sedem zakonov. Našteto je podlaga za delovanje matrice in je sočasno načrt za Stvarstvo,  s tem pa tudi za človeka.

Polje se aktivira takrat, ko BIT vanj usmeri svojo pozornost.

Zapomnite si izhodišče BITi, ker je vse na tem svetu utemeljeno ravno s tem izhodiščem. Namen BITi (dajanje), vera / zaupanje, da lahko in pa pozornost, s katero BIT ustvari Polje in v njemu Stvarstvo, iz svoje zavesti.

Za pojavom Stvarstva obstaja namen, zaupanje in pozornost BITi. Posledično v stvarstvu ne moremo doseči ničesar, ne da bi uporabili te tri osnovne atribute.

Namen BITi je svet, v katerem lahko ta da, kar ima. Ta cilj doseže tako, da ustvari veliko oblik ter podlago, v kateri vse oblike potujejo skozi različne izkušnje. S tem je opisan namen Biti.

Prva pojavna oblika v Polju, ki je posledica usmeritve pozornosti BITi v to Polje, je tako imenovani Lucifer. Zaradi tega, ker je podlaga Polja dvojnost, ki ustvarja potencial napetosti, ki omogoča pojavni svet, ima Lucifer dve plati. V naši zahodni tradiciji se ti dve plati imenujeta Krist in Antikrist. Krist je del prve pojavne oblike, ki večinoma izhaja iz BITi. Hkrati je BITi najbližji in deluje v skladu z namenom BITI. Antikrist je drugi del te iste prve pojavne oblike (Luciferja), ki primarno izhaja iz Polja. Ker pa ima Polje svoj začetek in svoj konec, se tudi ta del trudi ohraniti svoj obstoj. Govorimo o obstoju Luciferja. Krist je utemeljen na ljubezni, ki je lahko kar se da blizu brezpogojni ljubezni BITi. Antikrist je utemeljen na Strahu, ki izvira iz minljivosti Polja. Lucifer je prvi in bo zadnji v Polju.

Razen Luciferja se poleg prej naštetih principov, arhetipov zgradi še cela vojska inteligenc – entitet, ki vse skrbijo za delovanje Polja, ki je podlaga Stvarstvu. A nobeden od teh ne more kreirati. Nobeden od naštetih inteligenc tudi ne more preseči prej omenjenih 7 zakonov in svojega namena. Na razpolago imajo le pozornost, ki jim je bila dodeljena in še vero, pravila in zakone, ki jih morajo upoštevati.

Inteligence, ki skrbijo za delovanje stvarstva v zahodnem svetu poznamo pod imeni: Serafini, Kerubini, Troni, Panstva, Sile, Močnosti, Knezi, Arh-Angeli, Angeli.

Ko so v Polju enkrat postavljene inteligence (Lordi, Yehove, Elohimi itd.), pridejo na vrsto minerali in organizmi.

Po pojavu elektrike, magnetnega polja, EMV, gravitacije, itd. ter posledično mineralov in organizmov, ki so vse kar obstaja (razen bitij), pride na vrsto bitje, ki mu pravimo Človek.

Bitja so pojavne oblike, v katerih bije dvoprekatno srce. Samo tovrstne pojavne oblike vsebujejo Dušo. Duša je tisti del BITi, ki izkuša v Stvarstvu. Stvarstvo (UM) in Duša sta zelo prepletena. V več oblik kot se Duša inkarnira in več izkušenj v teh oblikah povzroči močnejšo prepletenost med Dušo in UMom in s tem hkrati večjo pozabo o tem, od kod Duša v resnici izvira.

Človek, kar se Zemlje tiče, je najbolj kompleksno Bitje. Poleg tega, da je kompleksno bitje telesno, čustveno in miselno, je človek tudi večdimenzionalno Bitje.

Človek je torej Duša ujeta v UM, ujeta v Polje. Človek je tisti, ki deluje in izkuša v tem Stvarstvu. Polje lahko matematično prikažemo (geometrijsko in aritmetično, dvodimenzionalno in trodimenzionalno).

Duša je tisti del Biti, tisti del zavedanja BITI, ki je ‘rekel’ SAM! Mi smo torej tisti del BITi, ki je ‘rekel’ SAM. Smo prej opisani val, ki je pokvaril poravnanost, ki je vladala v BITi. Mi smo tisti del BITi, ki je potreboval to izkušnjo dvojnosti, ki jo imenujemo tudi Življenje.

Da bi lahko šla BIT skozi različne oblike in izkušnje, ki jih omogoča Stvarstvo, je morala BIT, pred vstopom, pri teh Dušah, torej pri tem delu sebe, doseči pozabo. Zato je pozaba posledično del našega življenja (pozabljamo vsak dan, zaspimo in pozabimo, se staramo in pozabimo, umremo in pozabimo ter se ponovno rodimo, …).

Duša se takoj, ko vstopi v Stvarstvo, kateremu je podlaga Polje, ne spomni jasno svojega izvora, svojega doma, a po njem kljub temu pogosto hrepeni, čeravno ne zna opredeliti izvora tega hrepenenja. Večina ljudi se niti malo ne zaveda, da je ravno to hrepenenje po BITi vzrok, vzvod, da iščemo. Velikokrat niti sami ne vemo kaj sploh iščemo. Samo žene nas naprej neka sila, ki ji navadno slepo sledimo in upamo, da bomo z naslednjim korakom, odločitvijo, vezo, nakupom, znanjem, stvarjo, doživetjem, itd., našli »tisto« nekaj, kar nas naj bi zadovoljilo in pomirilo.

Na ta način se začnejo razvijati najprej oblike BITij (živali, ki imajo dvoprekatno srce). Zadnji status kompleksnega razvoja je Človek. Na tem mestu lahko vidimo, da deloma imajo prav tisti, ki trdijo, da verjamejo v Evolucijo in deloma imajo prav tisti, ki verjamejo v Kreacijo.

Vse do BITij je oder. Vsa BITja so igralci.

Ključni namen izkušnje BITI je oblika, ki ji rečemo Človek (humanoid), ki gre skozi nešteto izkušenj.

Ko je BIT dokončala svoje delo, se je iz Stvarstva umaknila. Del BITi je v Stvarstvu le še v obliki Duše, ki pa je pozabila kdo je v resnici, zakaj je tukaj, od kje prihaja in kam se vrača.

BIT se v dogajanje v Stvarstvu ne vmešava popolnoma nič, vse dokler Duša ne izrazi jasne želje , da se želi vrniti nazaj v svoj Izvor. V izvorno stanje zavesti BITi. Vrnitev se lahko zgodil le, če je Duša prerasla neporavnanost, ki smo ji na začetku rekli SAM. Ste tisti del vala, vzburkanosti, ki je nastal po spoznanju BITi SAM. Ta del se poravna z izvornim stanjem. Do takrat se igra igra (ŽIVLJENJA) po zakonitostih, ki jih je postavila BIT in se BIT v igro ne vmešava.

Iz igre Življenja lahko pričakujemo dva možna rezultata:

• Prvi je ta, da BITi svet dvojnosti odgovarja in ga bo ohranjala nedoločeno dolgo.
• Ali pa, da se bodo Duše, ki so del Biti, ki je ta val, naveličale tukajšnje izkušnje in se vrnile domov. Če bo do naveličanja prišlo, se bo vse skupaj vrnilo na svoje izvorno mesto, a BIT bo takrat imela odgovor na zavedanje SAM! Kadar se bo iz stvarstva umaknila še zadnja Duša, Lucifer ne bo imel več goriva (pozornosti Duše) in bo ugasnil. Takoj za tem, se bo razblinilo tudi Polje.

Vse kar je od UMa ima svoj začetek in svoj konec. Samo Duša in BIT sta večni.

In tako imamo človeka, ki je Duša ujeta v UM in Polje, ki je že prehodil večji ali manjši del poti.

Delitev, ki jo bom navedel je simbolična. Narejena zgolj zato, da lahko predstavimo namen. Namen BITi je torej Stvarstvo, v katerem gredo oblike, ki imajo Dušo, skozi čim več izkušenj dvojnosti.

Ljudi lahko razdelimo na tri skupine:

1. Prva skupina so ljudje, ki želijo zgolj izkušati. Biti bogati, pametni, lepi, pomembni, veseli, mirni, divji, slavni, srečni in še ves spekter izkušenj, ki si ga lahko zamislite.
2. Druga skupina so ljudje, ki dojamejo, da nekaj v tem svetu ne štima. Da nekaj ni tako, kot so verjeli. Da se nekaj dogaja. Zaznavajo, da je nekaj zadaj. Začutijo, da obstaja nekaj več od tega, za čimer so tekali do sedaj. To nekaj začnejo iskati na različne načine. Lahko raziskujejo skozi znanost, lahko začnejo graditi svojo filozofijo življenja, lahko se prepustijo duhovnim praksam, iščejo načine sprememb svoje zavesti. Ko končno pridejo na konec te poti, se znajdejo na T križišču. Ena pot vodi tako, da ostanejo v tej skupini in iščejo naprej. Ti ljudje življenja še niso izživeli do konca.
3. Tretja skupina so ljudje, ki so obrnili že vse kamne v iskanju Resnice (zato jim tudi rečemo Iskalci). Na poti iskanja so neštetokrat zgrešili, ubrali napačno pot, delali napačne zaključke. To je bila edina možna Pot. V to skupino spadajo ljudje, ki ne vedo več kaj narediti, da bi dobili odgovor na vprašanje, kaj je Resnica. Ali pa tisti, ki prepoznajo, vsaj na podzavestnem nivoju vzorec, ki se ponavlja kot fraktal, a je v osnovi vedno isti. Zanje nobena izkušnja nima več pravega okusa. Želja je vse manj in so vse manj intenzivne. Mednje spadajo ljudje, ki hrepenijo po svojem domu, pa ne vedo kaj in kje ta je. Za tretjo skupino je značilno, da so se namenili iti nazaj Domov. Sprva to poskusijo narediti sami. Šele, ko vse odpove, ko so nemočni, v slepi ulici in prosijo za pomoč. Ko je prošnja za pomoč iskrena. Šele kadar je potreba po vrnitvi domov zares čista in iskrena, se BIT odzove. Takrat BIT pošlje nekoga, kot je denimo Hafis, da se človeku odpre srce. Tak človek se preda BITi, ki razreši njegovo Dušo prepletenosti z UMom, da se lahko vrne v svoj izvor, v BIT

Slej ko prej ljudje tretje skupine dojamejo, da se sami ne morejo rešiti prepletenosti z UMom, zato se predajo BITi, svojemu resničnemu bistvu. BIT, ki je ostala izven igre, reši DUŠO, torej BIT, ki je del te igre, ki ji rečemo življenje.

Ne glede na to, v katero skupino spadajo ljudje, je vsem skupno nekaj stvari.

Vsaka od naštetih skupin ljudi mora iti skozi izkušnje. Ključna napaka prve skupine je, da si ne upa izkušati v polnosti in posledično živi pretežno v razumu, v konceptih, predstavah itd. Nehajo živeti in so nesrečni, zdolgočaseni. Poslušam mlade ljudi, ki mi razlagajo, kako so že vse videli in jih nič več ne zanima. Vprašam jih, ampak ali ste izkusili? Ste si upali izkusiti? Ste si upali živeti? Tako pa je danes Messi bedak, ki nima pojma, ker je zgrešil gol. Voznik formule ena je brezveznik, ki kako da ni mogel ustaviti… Ljudje zares mislimo, da vemo kako je biti Messi, ali kdo drug. Resnica pa je, da nič ni bolj daleč od resnice in so vse zgolj iluzije. Zato premetavamo predstave v svoji glavi, kot mrtve ribe in verjamemo, da so ribe žive, ker migajo. Kar se tiče preostalih v tej skupini, edino dobro, ki jim ga lahko naredimo je, da jim dovolimo, da gredo skozi izkušnje, ne glede na ceno, ki jo bodo plačali.

Ključna napaka druge skupine je, da ne sprejema porazov in napak. Priznavajo zgolj ene vrste (pozitivne) izkušnje, drugih pa ne. Priznavajo eno stran potenciala, drugo ne. Senčno, navadno neprijetno stran navadno zanikajo, potlačujejo, ignorirajo, sovražijo, ubijajo itd…

Težava tretje skupine je, ker ne ve, da je potrebno predati vajeti lastnega življenja Duši, BITi., Tega dejstva se navadno ne zavedajo ali pa ne vedo kako to izvesti v praksi.

Za vse tiste, ki menite, da spadate v konec druge  skupine ali v tretjo skupino podajam majhen izziv. Kako vam zveni sestavek, ki ga je napisal moj prijatelj? Berite ne le z očmi, ne le z mislimi, ampak tudi s čustvi. Prosite svoje srce, res ga poprosite, naj vam ta sestavek prebere ono samo.

Vsak ima pravico Biti to kar je. Vsak ima pravico do svoje izkušnje..

Celo stvarstvo podpira ta “unikaten izraz’ vsakega posameznika in ga v resnici tudi komaj čaka videti na plesišču Življenja. Tlakuje mu pot, da razbije lupino prepričanj, ki so posledica vseh  njegovih ran,  da sprejme svojo vlogo, da jo izživi do zadnjega atoma, brezskrbno, s polnimi pljuči, z vsemi talenti in z žarom in solzami ganjenosti, sreče in popolnega miru v očeh…

Še ta zadnji ples, zadnji krog, kjer vse steče, se sestavi, dobi svoj smisel, svoje mesto…

Potem še zadnji priklon in  poklon dih jemajočemu Plesišču, čudovitim Soplesalcem, izjemni Publiki in končno je čas za iti Domov…

Aleš

Ali pa dotik Biti še drugače:

KO TE BIT POKLIČE

Ko se nekega dne čas malo ustavi

Ko se ti čisto nič ne mota po glavi

Se v tvoje čutenje tiho pojavi BIT.

Življenje odtlej teče čisto drugače

Več se ne ganjaš za koščkom pogače

Srečen si, če si na toplem in sit

Z nikomer za nič ne tekmuješ

Nikogar več v zvezde ne kuješ

Cel svet je tvoj in ta svet si ti.

Postaneš čuteč a hkrati močan

Z novim smislom začenjaš dan

Znaš iti naprej, kadar kaj zaboli.

Ljudem se morda zazdiš drugačen

A ker je volja BITI, da si takšen

Je vsak napor stotero poplačan.

Ko izkusiš to esenco obstoja,

Si zaželiš le še eno:

Predat se brez boja.

Nataša

Ali pa:

Kdo si ti?

Sprašuje se iskalec, ki je prehodil že mnoge poti….Kdo si ti?

Odpreš in zaceliš rane, ko najbolj boli. 

Kljub temu daješ upanje v srčne ljudi.

Kdo si ti?

Si gorski list, ki v vetru leti,

ali kaplja vode, ki v morju valovi?

Le kdo si ti?

Domača zemlja, ki te po potrebi prizemlji,

ali morda ogenj, ki nepretrgoma gori?

Ko dovolj je že pretemnih noči,

preveč svetlobe, ki te čisto zaslepi 

in ostane iskalec brez vseh moči, 

končno zazre se vase in odprejo se mu zakrite poti. 

Poda ji roko, 

ko ni več težko slovo

in zapleše z njo. 

Končno spozna, da je BIT, ki je nič in vse,

da je le ona vse kar je.

Mateja

Kot sem rekel, za vsakega nekaj:

Budnica življenju!

Budilka že zvoni,

odpri svoje speče oči.

Pokukaj kaj zunaj se dogaja

in videl boš popoln svet,

ki ves čas te obdaja.

Daj si priložnost za kakšno norost

in kmalu čez deročo reko 

zagledal boš most.

Prepusti se,

varno je, verjemi,

tako podnevi kot po temi.

Bodi to kar si,

saj v tem nihče te ne prekosi.

Nina

Ali pa besede bojevnika

Čaka te

Polena, vržena pod tvoje noge so le navidezne ovire.

Ta polena ti je vrgla BIT, pa ne zato, da te upočasni ali ustavi.

Ta polena v resnici sploh nikoli niso bila polena, le ti si jih tako označil.

Globoko zadihaj, odpri svoje srce in sprejmi realnost.

Nekoč polena se čudežno spremenijo v smerokaze, ki vodijo proti svetlobi.

Pusti, da ti BIT tlakuje pot.

Po tej poti stopaj odločno ter samozavestno in vedi, da tukaj ni napačnega koraka.

Ne pusti nevihtam, da določajo tvojo smer plovbe.

Globoko zadihaj, odpri svoje srce in sprejmi realnost.

Na koncu tunela te čaka – LJUBEZEN

Dominik

In dotikov je vse več in več:

Nekega dne

Nekega dne boš odprla oči

in svet ne bo več isti,

ti ne boš več ista,

tvoj svet ne bo več isti.

Vrtiš se v svojih globinah teme,

ne vidiš kam greš

in ne veš kaj bi.

Čakaš in čakaš,

grejo dnevi, minejo leta.

Rešitelja ni…

V obupu, bolečini za trenutek se ustavi,

potoni vase, objemi se,

celega se objemi.

Odrečeš se sanjam,

odrečeš se sebi,

tako hodiš in blodiš

po poti življenja.

Ko prideš do točke

ali zaključiš ali nadaljuješ.

Šel bi naprej,

ne želiš več tako kot si do zdej.

Vrni se k Sebi

drugače ne gre,

Ti si rešitelj,

Ti si srce.

Tina

Zlahka opazimo, da imamo vsi ljudje kar nekaj osnovnih težav.

• Nismo poravnani z resničnostjo, ker je ne sprejemamo take kot je v resnici.
• Ker nismo poravnani z resničnostjo, smo pretežno v glavi in še to samo v analitično/sintetičnem delu glave.
• Tako glava ni v ravnovesju. Manjka nam tisti del, ki mu rečemo ženska polobla možganov.
• O srcu nimamo več pojma. Srce je ponovno ženska stran, ki skrbi za magnetno polje našega obstoja, tako kot tretje oko (Možgani) skrbi za informacijo in pozornost.
• S tem, ko smo v glavi, smo v oblakih in nam manjka prizemljitve. Torej spet smo, kot rečemo na nebu, v moškem principu in nam manjka Zemlja, narava ali tako imenovani ženski princip.

Človeštvo je izgubilo ravnovesje iz dveh ključnih razlogov.

1. Ne želimo odrasti in sprejeti, da smo izvorna avtoriteta mi sami in ne avtoriteta, ki smo ji podelili avtoriteto. Smo tisti, ki se odločimo, da je nekdo, nekaj, za nas avtoriteta. To pomeni, da ne sprejemamo, da smo mi vzrok (sprejemamo odločitve) in da so posledice, pač posledice teh naših vzrokov. Zaradi tega smo izgubili poravnanost z Resničnostjo vsakodnevnega življenja.
2. Padli smo iz ravnovesja moškega in ženskega principa. Telo je zdravo in se zlahka kosa s prvimi primerki bolezni, če je v (naravnem) ravnovesju. Človek je zdrav, kadar je v ravnovesju njegovo telo, njegova čustva, njegove misli in v kolikor je v ravnovesju njegovo eterično telo, ki skrbi za povezavo med Dušo in UMom. Izgnali smo ženski princip in sedaj se čudimo, da vse, vedno znova in znova kolapsira. Celotno Stvarstvo deluje na podlagi potencialov med dvema poloma. Dobro/slabo, veliko/majhno, toplo/hladno itd… Potencial sam po sebi še ne naredi ničesar. Naše izkušnje ali  pa  prepričanja ustvarijo napetosti. Izjavimo, da nekaj ni pošteno, ni prav, ni dobro itd. Zato, ker imamo na drugi strani predstavo kaj pa je prav, kaj je narobe. Naboj, ki se v omenjenih primerih sproži, nas sili v notranja in zunanja dejanja. Najprej se pojavijo misli in čustva v povezavi s tem, nato dejanja in občutki telesa po teh dejanjih. Velikokrat se pojavijo občutki telesa samo ob predstavi, brez dejanj.

Ženske smo prepričali, da so enakopravne, če se obnašajo kot moški. V kolikor se, imajo pravice, lahko vodijo podjetje, sicer ne. Tako smo iz Adama (moškega principa) ustvarili EVO. A prava družica Adama je Lilit. Ženske so pozabile, kaj pomeni biti zares enakopravna ženska. Tako žalostno je vse skupaj, da mora moški pisati o tem. In v kolikor ni ravnovesja, ni v našem življenju ženskega in moškega principa, potem smo v težavah. Zakaj? Človek, ki je po ustroju in načrtu enak stvarstvu, deluje na teh dveh nasprotjih, polih, ali kakor koli že jih imenujete. V kolikor ste mu vzeli en pol, kje je tukaj potencial, kje je tukaj izziv, kje je tukaj hrepenenje? Tako, kot je celica, ki je v ravnovesju zdrava in tako, kot je zdravo tisto telo ki ga sestavljajo zdrave celice, tako je z družino. Ne s poroko. Vsak od nas ima mamo in očeta, bila poročena ali ne. Čeravno je otrok spočet med seksom, pa seks z dejstvom mama, oče otrok, nima nobene druge veze. V kolikor imamo mamo, ki ne zna ali ne sme biti ženska v pravem pomenu te besede, potem otroku ne more prenesti podobe ženskega principa in slednjega otrok ne more vtkati v sebe. Tako pade iz ravnovesja in izgubi zdravje na vseh nivojih. Tak otrok, sin, ne more postat celovit oče, ampak le senčen oče. In senčna mama, in senčni oče, zaradi ran in neravnovesja, lahko ustvarita le senčnega otroka. Zakaj mislite, da je danes toliko zmešnjave, toliko gejev med moškimi? Celo med živalmi, ki imajo dvoprekatno srce opažamo vse več in več gejevskih praks. Zato, ker se narava trudi, da bi zapolnila vrzel. Dokler ženska ne bo smela biti ženska v polnem pomenu te besede, dokler ne bomo uporabljali tudi desne strani možganov, dokler ne bo odločalo tudi srce, dokler se ne bomo prizemljili in povezali z materjo Zemljo in začeli živeti z naravo in ne tako, da jo izkoriščamo in se je bojimo, toliko časa bomo drseli v prepad. Ne, naša težava ni CO2. Naša težava je čisto nekje drugje.

Zakaj potem nekateri vidimo sile, ki delajo vse, da bi nas še globlje potisnile v to neravnovesje? To je pa ena druga zgodba. O tej morda enkrat drugič. Občutljiva zgodba. Zelo, zelo občutljiva zgodba.

Ampak tudi v to jabolko bo potrebno slej kot prej ugrizniti.

Sprejemanje, sprejemanje, sprejemanje. Ključ do poravnave človeka z realnostjo je v sprejemanju Realnosti takšne kakršna je v resnici.

Sprejemanje realnosti takšne kot je ne pomeni, da se z dejanjem, mislijo, idejo, osebo, stanjem, simbolom, prepričanjem itd., strinjaš. Ključno je, da zgolj sprejmeš, da to »nekaj« obstaja. Da temu »nekaj« priznaš njegov obstoj.

Če bi si zapomnili začetek tega pisanja bi vedeli, da je izza vsega kar obstaja nek načrt, vzrok, zakonitost. Vse kar obstaja ima svoje mesto, svoj namen, svoj čas, svoje sporočilo. Ko smo dovolj zavestni, da ta načrt, vzrok itd.  zagledamo se avtomatično poravnamo z realnostjo. Neprijetno trenje, bolečina, praznina, ki je bila v človeku izgine. Življenje nas samodejno postavi izven ponavljajočega se vzorca, rana se pozdravi, Duša zopet zadiha in ima možnost uresničiti svoj namen. In cel svet se začne pogovarjati z nami in mi z njim.

Avtorja zapisa: Rasto Fikfak in Aleš Adamič