Moderna znanost danes vse pogosteje potrjuje tisto, kar mistiki in tudi starodavna izročila govorijo že tisočletja: da vesolje ni zgolj fizično, temveč globoko informacijsko, povezano in zavestno. Planeti, Sonce, Luna – niso le oddaljeni objekti lebdeči v vesolju, temveč dejavni igralci v življenju vsakega izmed nas.

Sončevi izbruhi, nekoč pomemben del vremenske napovedi le za astronavte, danes veljajo za pomembne nosilce informacijskih delcev, ki vplivajo na Zemljino magnetno polje – in preko njega tudi na človekov živčni sistem, razpoloženje, srčni utrip in življenje nasploh. Znanstveniki kot Michael Persinger in Rollin McCraty omenjene pojave merijo, analizirajo in potrjujejo posledice na ljudeh.

Kar znanost danes raziskuje z elektrodami, kompleksnimi inštrumenti, sateliti in valovanji, so mistiki že dolgo čutili kot spremembe v notranji tišini, kot subtilna sporočila človeške in splošne narave. Njim je  je že od davnega jasno, da kozmos ne govori v besedah, temveč v energiji, ritmu, utripu – frekvenci.

Mistika ne zavrača znanosti – nasprotno. Ponuja ji smer, vizijo, vprašanja, ki si jih znanost pogosto še ne zna ali ne upa zastaviti. Znanost pa na drugi strani mistiki vrača orodja: potrditve, jezike, dokaze, ki lahko širšo skupnost pripeljejo bližje razumevanju tistega, kar se ne da preprosto izmeriti – bližje zavesti.

Obe disciplini (znanost in mistika), se srečujeta v istem prostoru: v človeku. V njem se prepletajo kozmične frekvence in notranji svetovi, svetloba zvezd in svetloba duše. Morda je ravno ta preplet tisti, ki odpira vrata v prihodnost, kjer bosta znanost in mistika ponovno eno.

Na Zemlji so že živele napredne kulture, ki so izhajale iz človeka in so zato lahko tako dobro razumele tudi zunanji svet, Kozmos in življenje na Zemlji.

Znanost tako počasi spušča stara prepričanja, ki temeljijo predvsem na masi in začenja dojemati, da veda, kot je na primer astrologija le ni zgolj “praznoverje”, temveč da imajo planeti, Sonce in Luna dejanski vpliv na Zemljo – in s tem tudi na človeka. Znanosti je najbolj očiten in merljiv vpliv Sonca, predvsem skozi njegove izbruhe (sončne erupcije). Izbruhi niso stalnica, ampak se pojavljajo neenakomerno in ciklično, v približno 11-letnem sončevem ciklu. Izbruhi na Soncu, kot so koronarni izbruhi mase (CME) in sončne bakle, sprostijo ogromne količine energije v obliki treh glavnih komponent: električno nabitih delcev (predvsem protonov in elektronov) ter fotonov. Vsaka od teh komponent ima natančno vlogo, hitrost in učinek.

FOTONI (delci svetlobe oz. elektromagnetnega valovanja) so brez mase in se gibljejo s svetlobno hitrostjo (približno 300.000 km/s). Zemljo dosežejo v približno 8 minutah po samem izbruhu. S seboj prinašajo informacije v obliki svetlobe in sevanja – npr. UV, X-žarki in gama žarki, ki neposredno vplivajo na Zemljino ionosfero, lahko motijo komunikacije, navigacijo (GPS) in celo vplivajo na človeški bioritem in psiho emocionalna stanja.

PROTONI in ELEKTRONI (električno nabiti delci) imajo maso, zato potujejo veliko počasneje kakor fotoni. Potovanje teh delcev do našega planeta traja tako od nekaj ur, pa do več dni, odvisno od hitrosti sončnega vetra (tipično 300–800 km/s). Protoni, kot najbolj energetsko bogati delci, prenašajo t.i. “čisto energijo” in informacijo v gosto, materialno obliko. Ob trku z Zemljinim magnetnim poljem povzročajo geomagnetne nevihte, ki vplivajo tako na električna omrežja, satelite, navigacijo, kot tudi na subtilna magnetna polja organizmov. Elektroni so lažji, a izjemno reaktivni. Vplivajo na zgornje plasti atmosfere in lahko motijo elektronske sisteme. V telesu delujejo kot nosilci energije in informacij, kar znanost povezuje z bioelektričnimi procesi v možganih, živčevju in srcu.

V širšem smislu lahko rečemo, da vse v vesolju seva – bodisi električno, bodisi magnetno, oziroma kot kombinacijo obojega – kar v fiziki poznamo kot elektromagnetno polje ali tok. V določenih primerih je bolj izrazit električni vidik (informacija), drugje bolj magnetni (struktura, oblika, gravitacijska dinamika).
Gravitacija se sicer zdi, da ni magnetizem, a v svoji analogiji lahko rečemo: magnetizem oblikuje vzorce, elektrika pa nosi sporočilo (informacijo). Prav pri gravitaciji srečamo različne poglede mistikov in znanstvenikov. Medtem, ko znanstveniki verjamejo, da masa povzroča gravitacijo, pa mistiki verjamejo obratno, da gravitacija povzroča ‘navidezno’ maso. V kvantnem polju se tako najprej pojavijo učinki, ki jih ljudje zaznavamo kot gravitacijo in ti učinki povzročijo, da se na tem mestu pojavi planet in tudi atom, ter vse vmes.

Vemo, da je tudi Zemlja elektromagnetno telo, ki seva v prostor. Med njo in drugimi telesi (kot so Sonce, Luna in planeti) zaradi elektro magnetizma prihaja do energetske in informacijske izmenjave. Ta poteka tako na makro ravni (planetarni sistemi, zvezde) kot tudi na mikro ravni (atomi, elektroni) – in se nadalje odraža v našem telesu in zavesti. Vsemu, mikro in makro svetu, pa je skupna tako imenovana Nična točka.

Ključno vprašanje: kako informacije (elektro magnetizem) iz vesolja vplivajo na človekovo zavest?

Kakšna so odkritja in stališča današnje znanosti glede vpliva kozmičnih dejavnikov na zavest in telo človeka?

Heliofizika in vpliv sončeve aktivnosti – Michael Persinger (Kanada) je raziskoval vpliv geomagnetnih sprememb na delovanje možganov in povezanost z mističnimi izkušnjami. NASA redno spremlja vpliv sončevega vetra na Zemljo in ljudi (npr. na astronavte), saj ugotavljajo, da lahko vpliva na živčni sistem in razpoloženje. Povezave med geomagnetnimi nevihtami in povečano pojavnostjo aritmij, migren, tesnobe, celo samomorov – so potrjene v številnih študijah (npr. Journal of Affective Disorders).

Bioelektromagnetika – Raziskovalci, kot je Dr. James Oschman, trdijo, da je človeško telo zelo občutljiv elektromagnetni sistem, ki nenehno komunicira z okoljem – tudi s kozmičnimi signali. Teorije o električnem telesu in celičnem spominu nakazujejo, da zunanji EM vplivi lahko “reprogramirajo” delovanje DNK ali vsaj celične signalizacije.

Koherenca možganskih valov in Schumannova resonanca – Frekvenca možganskih valov v stanju meditacije (alfa/teta) je zelo podobna naravni resonanci Zemlje (Schumannova resonanca – okoli 7,83 Hz). Rollin McCraty iz HeartMath Institute raziskuje, kako se lahko srčni ritem (HRV) in zavest posameznika uglasita z Zemljinimi in kozmičnimi frekvencami – in kako to vpliva na kolektivno zavest.

Kozmična radiacija in epigenetika. Kazuo Murakami (japonski genetik) in drugi so raziskovali, kako lahko zunanji dejavniki – tudi EM spekter – vplivajo na izražanje genov (epigenetski mehanizmi). Obstajajo hipoteze, da kozmična radiacija in spremembe v EM polju lahko sprožijo “prebujanje” določenih genetskih potencialov ali aktivacijo latentnih zmožnosti.

Astrologija – znanstveno-mistični most med nebom in človekom

Astrologija je ena najstarejših ved na svetu. Že v davnih časih so opazovalci neba vedeli, da se spremembe na nebu odražajo tudi v življenju na Zemlji. Zvezde, planeti, Sonce in Luna niso bili le simboli, temveč nosilci vplivov, valovanj, ritmov, ki so usklajeni z notranjimi stanji človeka.

Danes vemo: to ni le simbolika – to je fizika zavesti ali zavest fizike. Elektromagnetna občutljivost človeka je nesporna, oziroma temeljna, kar se masnih delov človeka tiče. Živčni sistem človeka in tudi njegov DNK sta izjemno občutljiva na elektromagnetna polja. Sončevi izbruhi oddajajo električno nabite delce, ki v interakciji z Zemljinim magnetnim poljem vplivajo na variabilnost srčnega utripa, kognitivne funkcije, razpoloženje. Raziskave Inštituta HeartMath (Rollin McCraty) kažejo, da se globalna človeška zavest premika v sozvočju s kozmičnimi cikli. Znanstvenik Michael Persinger je dokazoval, da Zemljina elektromagnetna polja vplivajo na delovanje možganov, še posebej na limbični sistem – sedež spominov, čustev in duhovnih izkušenj. Ravno to območje, pa se v astrologiji povezuje z Luno, Marsom in aspekti med njimi.

Informacija in oblika: elektrika in magnetizem

Astrologija temelji na starodavnem razumevanju, da planeti oddajajo vpliv, ki ni zgolj fizikalne narave – temveč tudi frekvenčne, torej informacijske narave. Električni delci prenašajo informacijo. Magnetizem pa tvori strukturo, na katero se informacija “zapiše”. To sta dve plati istega tokokroga – tako v naravi, kakor tudi v človeku. Vsak planet, glede na svojo frekvenco, jakost te frekvence napram na Zemljo in človeka na njej, oddaljenost, orbitalno hitrost in elektromagnetno polje, v prostoru ustvarja “val”, ki se znotraj astrologije interpretira kot arhetipski vpliv – npr. Mars kot impulz, akcija, ogenj; Venera kot magnetizem, privlačnost, harmonija.

Mikro in makro – vzorec je identičen

Kar velja za nebo (misel) – makro, velja za atom (dejanja) – mikro. Kar velja za cikel Jupitra, se ponavlja tudi v razvoju človeka. Astrologija je fraktalna mapa, ki človeku omogoča, da dobi vpogled kje v ciklu se nahaja – tako osebno kot kolektivno.

Moderna kvantna fizika in holografski model zavesti (David Bohm, Karl Pribram) potrjujeta, da je celota zapisana v vsaki potencialni točki časa in prostora, a manifestira se le iz navidezno ene. Iz tiste, ki je podprta s prisotnostjo zavesti. Kar pomeni, da je astrološka karta prikaz ‘holograma’, ki ustvarja Stvarstvo. Trenutka, skozi katerega lahko razumemo ne le osebnost, temveč tudi dušni namen.

Nekateri znanstveno potrjeni ali opaženi astrološki pojavi

Vpliv Lune na človeško telo in psiho. Spanje: Švicarski znanstveniki (Cajochen et al., 2013) so dokazali, da med polno luno ljudje spijo krajši čas, počasneje zaspijo in imajo manj REM spanja. Psihiatrija: V številnih bolnišnicah so dokumentirani povečani izbruhi psihotičnih epizod in agresije v dneh okrog polne lune. Telesne tekočine: Luna vpliva na plimovanje, kar velja tudi za človekovo telo, ki je 70 %  sestavljeno iz vode. Mnogo babic in ginekologov poroča o več porodih med polno luno.

Sončevi izbruhi (koronalne eksplozije) in vpliv na razpoloženje. HeartMath Institute je pokazal, da geomagnetne motnje vplivajo na kardiovaskularno zdravje, počutje in zaznavanje časa. Povezave z anomalijami na borzah, vojaškimi konflikti in celo z epidemijami (Pavlov, Tchijevsky).

Retrogradni Merkur in povečana napaka v komunikaciji. Čeprav je znanost še previdna, številna IT podjetja (tudi v Silicijevi dolini) statistično spremljajo več napak, zastojev in nesporazumov v času retrogradnega Merkurja. Nekatera startup podjetja prestavijo lansiranja, če v ekipi delajo ljudje, ki spoštujejo te cikle.

Astrološki bioritmi in športna uspešnost. Olimpijske reprezentance v ZDA in Rusiji so nekaterim vrhunskim športnikom prilagajale treninge glede na astrološke tranzite (npr. ko je Mars v ugodni poziciji za moč in akcijo). Avstralski raziskovalci so analizirali korelacijo med uspešnostjo v tenisu in določenimi osebnimi tranziti (npr. Jupiterjev trigon na Sonce).

Vplivne osebnosti, ki so uporabljale astrologijo

• Sir Isaac Newton; Nek znanstvenik je Newtonu rekel, da ne verjame v astrologijo in mu je Newton odgovoril: “Gospod, jaz sem študiral astrologijo, vi pa je niste. Zato ne govoriva z enake ravni razumevanja.” Newton je študiral hermetične vede, vključno z alkimijo in astrologijo. Verjel je, da brez teh razumevanj ni mogoče dojeti univerzuma v celoti.
• J. P. Morgan (bančnik, milijarder);  Eden najmočnejših finančnih umov v znani zgodovini je odkrito izjavil: “Millionaires don’t use astrology, billionaires do.” Imel je svojega astrološkega svetovalca, ki mu je pomagal pri pomembnih finančnih odločitvah.
• Madonna; Pop ikona je dolgoletna študentka kabale in astrologije. Večkrat je povedala, da svoj urnik turnej in projektov usklajuje z osebnimi astrološkimi tranziti.
• Napoleon Bonaparte; Znan je bil po tem, da je v bitkah upošteval astrološke izračune, predvsem glede Luninih men in postavitve Marsa – planeta vojne.
• Carl Gustav Jung; Ustanovitelj analitične psihologije je pisal: “Astrologija predstavlja zbirko vseh psiholoških izkušenj antičnih časov.” Uporabljal je astrološke karte svojih pacientov za razumevanje nezavednih vzorcev. Razvil je koncept sinhronicitete, ki je globoko soroden astrološki logiki.
• Ronald Reagan; Kot ameriški predsednik je imel v Beli hiši osebno astrologinjo Joan Quigley, ki je svetovala glede terminov za govore, sestanke, letalske polete.
• Viktor Gerkman;

Viktor Gerkman je bil priznan psihiater in astrolog, znan po tem, da je v praksi uspešno združeval obe vedi. Spoznala sva se osebno, ko sem skušal dojeti dogajanja, ki jih je sprožala Narcisoidna osebnostna motnja enega od mojih bližnjih. Viktor me je seznanil z astrologijo, sam pa sem se ob tem pri sebi zavezal, da mu dokažem, da astrologija spada v »psevdo« znanost in nima resnične podlage ali kakršne koli uporabne vrednosti. Glede na to, da danes tudi sam uspešno uporabljam astrologijo kot orodje, vam je lahko jasno, kdo je v dvoboju zmagal.

Gerkman mi je na podlagi natalne (rojstne) karte napovedal psihološke dinamike v bodočnosti, sam pa sem jih moral izničiti, oziroma dokazati, da njegove trditve ne držijo. V procesu dokazovanja kredibilnosti metode sem se uprl, da s tem, ko mi napove prihodnost, vpliva na rezultat (samo izpolnjujoča se prerokba). Gerkman je zaradi mojih zahtev dinamiko na podlagi astrologije zapisal, zapečatil v pismo, ki sem ga vzel s seboj in odprl šele, ko je bilo  določene dinamike konec.

Viktor je verjel, da astrologija ponuja globok vpogled v človekovo psihološko dinamiko in jo je zato uporabljal kot dopolnilno diagnostično orodje pri svojem delu s pacienti. Njegova posebnost je bila sposobnost, da je rojstno karto pacienta uporabil za odkrivanje notranjih konfliktov, potencialov in vzrokov za duševne težave, ki jih klasična medicina pogosto ni znala pojasniti. Ni šlo za nadomestek terapije, temveč za razširitev razumevanja človeka kot celostnega bitja – fizičnega, duševnega in duhovnega. Gerkman je menil, da planeti odsevajo notranje procese posameznika in da lahko natančna analiza astroloških simbolov razkrije ključne travme, razvojne izzive in poti k samozdravljenju.

Pogosto je citiran njegov pogled: »Astrologija ni napoved prihodnosti, temveč umetnost prepoznavanja smisla človekovega trenutnega stanja in usmeritev za njegovo integracijo.«

Rigidnost psihiatrične bolnišnice v Begunjah ga je omejevala do te mere, da se je odločil za privatno prakso. Viktorjev vzgled glede astroloških znanj je bil Mile Dupor. Gerkmana je fascinirala Duporjeva sposobnost napovedovanja trenutka smrti iz natalne karte človeka.

Delo Viktorja Gerkmana je pomemben most med duhovnostjo, psihologijo in znanostjo ter dokaz, da lahko astrologija služi kot orodje za zdravljenje in osebno rast.

Viktor Gerkman – Astrologija: veda o značaju in usodi (1991)

Mile Dupor – Ne vjerujte, provjerite; Astromedicina; Astrološki i hermetički spisi

ZNANSTVENIKI, KI ZAVEST POSTAVLJAJO KOT TEMELJNO DINAMIKO REALNOSTI

1. Donald D. Hoffman – kognitivni nevroznanstvenik

• Trditev: Zavest je temeljna realnost. Prostor in čas sta zgolj uporabna vmesnika za preživetje.
• Njegova teorija: Conscious Realism – realnost sestavljajo “zavestne entitete”, ki medsebojno vplivajo.
• Knjiga: The Case Against Reality (2019).
• Pravi: »Prostor in čas sta iluziji – zavest jih ustvarja.«

2. Dr. Bernardo Kastrup – filozof znanosti, nekdanji inženir na CERN in Philips Research

• Glavna teza: Idealizem – vse je v zavesti, materija je pojav v zavestnem polju.
• Knjige: Why Materialism is Baloney, The Idea of the World.
• Gost na več TEDx predavanjih in znanstvenih podcastih.

3. Max Planck – oče kvantne fizike

• Izjava: »Zavest je temeljna. Materija izhaja iz zavesti. Ne moremo mimo tega dejstva.«

4. Erwin Schrödinger – kvantni fizik

• Trdil je, da ni “več zavesti”, ampak ena zavest, ki se izraža skozi različna telesa.
• Vpliv vzhodnih filozofij, zlasti Vedante.

5. David Bohm – kvantni fizik in kolega Alberta Einsteina

• Razvil teorijo “implicirane urejenosti”, kjer je fizični svet sekundaren – zavest in informacije so osnovno tkivo vesolja.
• Sodeloval z Jiddujem Krishnamurtijem, globoko mistično obarvan.

6. Karl Pribram – nevrofiziolog

• Z Johnom Ecclesom je razvil holografski model možganov, ki implicira, da je realnost (in zavest) hologram, utemeljen na informaciji.

7. Sir Roger Penrose – matematik, fizik, Nobelov nagrajenec

• Skupaj z dr. Stuartom Hameroffom predlaga, da zavest ni klasični pojav, ampak kvantni pojav v mikrotubulih v možganih.
• Trdi, da je zavest univerzalna in kvantno povezana.

8. Rupert Sheldrake – biolog, nekdanji profesor na Cambridgeu

• Avtor teorije morfičnih polj – zavest in oblike so polja informacij, ki se prenašajo onkraj časa in prostora.
• Javno zagovarja sintezo znanosti in duhovnosti.

9. Amit Goswami – kvantni fizik

• Trdi, da je zavest temelj kvantnega polja, ne obratno.
• Knjige: The Self-Aware Universe, Quantum Spirituality.

10. Henry Stapp – kvantni fizik (UC Berkeley)

• Trdi, da je kvantna mehanika nepopolna brez vloge zavesti.
• Je eden vodilnih zagovornikov tega, da zavest izbira realnost izmed neskončnih kvantnih možnosti.

Avtor: Rasto Fikfak