Ko sprejmeš v sebi SAM!, ne ustvarjaš več valov v Polju. Takrat si samodejno doma, ne da bi kam šel!

Zato ker imam vse pri roki, vedno, ne glede na to kam grem in kaj počnem. Za svoj laboratorij rabim le Sebe in Vsakdanje življenje, brez avtoritet in obredov. Prav na koncu, tudi zahtevnih meditacij ne.

Mistika išče Pot Domov, s pogledom navznoter, z uporabo lastne zavesti in njenih Moči.

Znanost (pa ne današnja) išče Pot Domov, s pogledom navzven, z uporabo zunanjih sredstev in moči.

Za navadnega človeka je Mistika edina Pot do resničnega Sebe (ta Sebe ni EGO, JAZ), saj je kvantna Znanost zaradi kompleksnosti in finančnih vložkov, nedosegljiva.

V zadnjem času se današnja znanost neverjetno približuje mistiki. Zlahka opazimo, da so tri točke tiste ki jih še ločijo:

Tepejo se glede mnenja, kdo je šef:

• ZavestàDelci/DelciàZavest
• Gravitacija je pred maso/gravitacija je produkt mase
• Vse je eno, v enem, inteligentnem polju/vse je ločeno in se bori med sabo

Poglejmo najprej, na poljudno znanstven način, kaj ti znanstveniki pravijo.

Nekateri sodobni znanstveniki in kvantni misleci raziskujejo na stičišču med fiziko, nevro-znanostjo in zavestjo.

1. Kvantno polje kot osnovna matrica realnosti

V kvantni fiziki obstaja predstava, da vse v vesolju izhaja iz kvantnega polja – torej ne iz materije, ampak iz energije in informacij. To polje ni “praznina”, ampak dinamično polje potencialov, kjer obstajajo vse možnosti (valovna funkcija), dokler jih opazovalec ne “zloži” v dejanskost. To pomeni, da je zavest tista, ki izbira ali fokusira ter realizira določen potencial v konkretno izkušnjo.

2. Zavest kot usmerjevalec energije

Po tej logiki zavest ni produkt možganov, ampak polje, ki deluje skozi možgane. Delci, možgani so znotraj tega Kvantnega polja, to pa znotraj polja zavesti, ki na njega vpliva. Ko je zavest usmerjena – ko nekaj opazujemo, čutimo, mislimo, se odločimo – ustvari lokalno spremembo v kvantnem polju možnosti. Znanstveniki, kot so Amit Goswami, Dean Radin ali Joe Dispenza, pravijo, da zavest “kolapsira” kvantne možnosti v tem Polju in s tem ustvarja energijsko strukturo, ki postane fizična ali merljiva realnost.

3. Gibanje zavesti in napetost med poli

Zavest se giblje zaradi napetosti med poli – med jin in jang, pozitivnim in negativnim, svetlobo in temo, redom in kaosom. Ta napetost ustvarja polje potenciala, podobno kot električno polje nastane med dvema nasprotnima nabojema. Tako zavest “potuje” med tema poloma – na primer med željo in odporom, med strahom in ljubeznijo, med neznanim in znanim, med dobrim in zlim – nastane gibanje. Zavest opazuje reakcijo in izbira. In vsako gibanje v polju ustvarja energijo (kot v fiziki: sprememba stanja = energijski tok).

4. Poanta: energija sledi zavesti

To vodi do enostavne, a globoke teze: Energija sledi notranji veri zavesti, ta pozornosti in ta namenu zavesti.

Torej ZavestàNameraàPozornost (podprta z Notranja vera) = Kreacija.

Kjerkoli je tvoja zavest – tam se začne oblikovati energijski vrtinec. Če je tvoja zavest polna strahu, boš aktiviral energijo (infromacijo, ki odgovarja frekvenci strahu) strahu; če je polna hvaležnosti in radovednosti, boš generiral harmonično, ustvarjalno energijo. Zavest, usmerjena v kvantno polje z jasnim namenom, lahko preureja strukturo energije in posledično vpliva na materijo. Zato v vojni nekateri neizmerno trpijo, drugi je še občutijo ne.

5. Most med znanostjo in mistiko

Ta pogled povezuje starodavno ezoteriko (npr. prano, či, akasho) z moderno kvantno fiziko.

V obeh tako velja:

Zavest je temelj, ne stranski produkt. Energija je odziv na namen zavesti. Polarnost je gorivo za gibanje in ustvarjanje energije à materije.

Poglejmo si sedaj, to isto zgodbo iz znanstvenega pogleda.

Povzetek znanstvenega pogleda na idejo, da zavest (usmerjena v kvantno polje) lahko ustvarja energijo, vključno z raziskovalci, laboratoriji, eksperimentom in kritikami — zlasti modelom Orch-OR (Roger Penrose in Stuart Hameroff) in sorodnimi.

Ključni raziskovalci in teorije

1. Roger Penrose – matematik in fizični teoretik, Nobelov nagrajenec. Razvil je idejo, da kvantna gravitacija igra vlogo v “objective reduction” (OR), kjer kvantna superpozicija ne more trajati večno, ampak se “sama sesuje” zaradi gravitacijskih učinkov.
2. Stuart Hameroff – anestiziolog, ki je sodeloval s Penroseom pri razvoju teorije Orch-OR (“Orchestrated Objective Reduction”). Hameroff predlaga, da kvantni procesi potekajo znotraj mikrotubulov v nevronih in da zavest nastaja, ko te superpozicije “sesujejo” (collapse), orkestrirano (“orchestrated”) s strani celičnih mehanizmov.
3. Christof Koch – neuroznanstvenik, ki sicer s skepticizmom gleda kvantne teorije zavesti, vendar raziskuje možne kvantne komponente pri zavesti, npr. učinke anestetikov, lastnosti spinov kvantnih delcev in podobno.
4. Anirban Bandyopadhyay (in sodelavci) – raziskujejo kvantne vibracije v mikrotubulih (v živih celicah ali nevronih), ki bi lahko potrdile, da določene strukture znotraj celic lahko vzdržijo kvantne koherentne stanja dlje časa, kot se je prej smatralo kot možno.
5. Tim Culminated skupine – tudi Hartmut Neven, Adam Zalcman, Peter Read, Kenneth S. Kosik, Tjitse van der Molen, Dirk Bouwmeester, Eve Bodnia, Luca Turin sodelujejo v članku “Testing the Conjecture That Quantum Processes Create Conscious Experience”, ki poskuša postaviti eksperimentalne teste za hipoteze, da kvantni procesi vplivajo na zavest.
6. Donald D. Hoffman — Je ameriški kognitivni znanstvenik, psiholog in avtor. Trenutno je profesor emeritus na University of California, Irvine v oddelkih za kognitivne vede, računalništvo in filozofijo. Njegovo delo se ukvarja predvsem z naslednjimi temami:
7. Zavest, percepcija in resničnost — Hoffman razvija teorije, da naše zaznave niso neposreden odsev fizične realnosti, ampak “uporabniški vmesnik” (user interface), ki je biološko oblikovan, da nas optimalno vodi – ne da pokaže resnico sveta.
8. “Conscious realism” — koncept, da je zavest temeljna entiteta, ki ni odvisna od materialnega sveta. Po tej teoriji materialni svet izhaja iz zavesti, ne obratno. Wikipedia+1

Zapisi, pogovori, knjige: recimo The Case Against Reality in prejšnje delo Visual Intelligence.

Eksperimenti in laboratoriji

Teorija Orch-OR s Hameroffom ima tudi eksperimentalno podporo / poskuse, ki so zelo pomembni:

• Laboratorij Univerze Arizona, Center for Consciousness Studies – Hameroffovi eksperimentni načrti in izvajanje poskusov, pogosto v sodelovanju z drugimi laboratoriji. npr. študije, kjer so merili delayed luminescence (zakasnjeno oddajanje svetlobe) v mikrotubulih / tubulinskih proteinih, in vpliv anestetikov na to.
• Univerza v Centralni Floridi (Aristide Dogariu’s lab) – poskusi “light-trapping” / “delayed luminescence” v mikrotubulih, kjer so mikrotubuli / tubulin proteini absorbirali modro svetlobo in jo nato oddajali nazaj po določenem času, kar je lahko merilo superradiance (kvantni efekt) in je bilo ugotovljeno, da anestetiki skrajšajo čas te luminescence.
• Laboratoriji, ki preučujejo, kako anestetiki vplivajo na mikrotubule in proteine tubulina, predvsem “quantum channels” (potencialne poti za resonanco π-elektronov, za “exciton hopping”) skozi aromatične obroče (npr. tryptophan) v tubulinu.

Kritike

Čeprav modeli kot Orch-OR dajejo zanimive napovedi, se soočajo z več pomembnimi kritikami:

1. Problematika decoherence
   • Mozgani so “topli, vlažni in šumni” (warm, wet, noisy), kar po standardni kvantni fiziki pomeni, da kvantna superpozicija razpade (decoheres) zelo hitro, tipično v femtosekundah ali hitreje.
   • Kritiki kot je Max Tegmark so izračunali, da trajanje kvantne superpozicije v mikrotubulih po prvih ocenah ne bi bilo dovolj dolgo, da bi lahko bilo relevantno za nevrološke procese.
2. Pomanjkanje neposrednih dokazov
   • Do sedaj ni bilo eksperimentov, ki nedvoumno pokažejo, da mikrotubuli delujejo kot kvantni bit (qubit) v kontekstu zavesti.
   • Čeprav poskusi, kot tisti z luminescenco in vplivi anestetikov, nakazujejo korelacije, še niso dokazali vzročne povezave.
3. Alternativne teorije, ki so bolj (ali vsaj deloma) uveljavljene
   • Teorija integrirane informacije (Integrated Information Theory, IIT, Giulio Tononi), ki zavest razume po količini integrirane informacije in ne nujno kvantnih procesov.
   • Modeli nevroznanosti, ki delujejo v klasičnem okviru — ne potrebujejo kvantnosti, ampak kompleksne nevronske mreže, sinaptične interakcije, in druge biološke mehanizme.
4. Eksperimenti, ki polagajo omejitve
   • Obstajajo meritve (npr. podzemni laboratoriji, logika meritev gravitacije, sevanje, ipd.) ki poskušajo izključiti nekatere variante modelov kvantne kolapsne teorije.

Zakaj nekateri znanstveniki podpirajo idejo “zavest giblje Polje, to ustvarja energijo / Ali, zavest kot kvantno polje”

Povezanost med zavestjo in kvantnimi procesi je privlačna zaradi več razlogov:

• Kvantna teorija omogoča ne-determinističnost, superpozicijo, možnosti, ki niso določene dokler niso opazovane — kar nekateri mislijo, da se skladajo s subjektivnimi izkušnjami in občutki zavesti.
• Anestezija: izguba zavesti z anestetiki je proces, ki omogoča, da se opazuje kaj točno “izgine”. Hameroffov model to vidi kot moten kvantni proces v mikrotubulih.
• Ugotovitve kvantne biologije (npr. pri fotosintezi, navigaciji ptic, morda čutni procesi) da nekateri kvantni učinki lahko vztrajajo v “toplih” bioloških pogojih. To kaže, da možni mehanizmi za zaščito (shielding, urejanje vode, strukture, organizacija) obstajajo.

Ali je model “zavest, usmerjena v kvantno polje, ustvarja energijo” res znanstveno v celoti dokazan?

Kratek odgovor: delno — obstajajo empirični podatki, ki podpirajo posamezne elemente hipoteze (npr. kvantni procesi v bioloških strukturah, vplivi anestetikov), vendar ni dokončnega dokaza, da zavest dejansko “usmerja” kvantno polje in s tem ustvarja energijo v smislu, kot smo to formulirali — to ostaja še v domeni hipotez.

Modeli, kot so Orch-OR, so pomembni, ker nudijo konkretne napovedi in možnosti za eksperimentalno testiranje, vendar so jih do sedaj izzvali kvantni fizični zakoni (decoherence), omejene meritve, in rivalne teorije.

Skratka, ni pomembno, ali je znanost že dobila zadnji odgovor igre med Zavestjo, Kvantnim Poljem in Delci. Pomembno je, kam je usmerila pogled. Kam je usmerila svoj Namen in pozornost! To bo spremenilo vse.

Kaj o tem pravi Misticzem?

Poglejmo kaj o tem pravijo najstarejše in najgloblje tradicije, ki niso prežete s kulti, verami, guruji itd…., ampak so produkt čistega Misticizma

1. Mistični izvirni pogled: zavest kot ustvarjalna moč

Izvirni misticizem — tisti, ki je obstajal še pred religijami, pred sistemi in šolami — uči, da zavest ni produkt, temveč vzrok.

Ona ni nekaj, kar imaš, ampak nekaj, kar Si.

V izvorni mistični percepciji:

• Zavest je samo ustvarjen zib polja Biti – obstoj, zavedanje, ‘gibanje’ brez zunanjega vzroka.
• To gibanje ni fizično, ampak vibracija razlike, utrip med “sem” in “nisem”, med temo in svetlobo, med zvokom in tišino.
• Iz te napetosti med dvema poloma (bivanje ↔ nebivanje) nastane energija, in iz energije – materija.

To pomeni: energija je gibanje zavesti. Zavest ni rezultat energije, ampak obratno. Ko se zavest začne zavedati same sebe, ustvarja napetost med subjektom in objektom – in ta napetost je izvor sile, polja, stvarstva. Da, vse je Odnos.

2. Dva pola: osnovni dih Stvarstva

Mistiki so od nekdaj govorili o dveh polih, iz katerih nastane vse:

• Jang / Moški / Ogenj / Svetloba /Zvok/ Duh
• Jin / Ženski / Voda / Tema / Tišina/Snov

Ko se ti dve sili zazreta ena v drugo, nastane tretjA: opazovanje in s tem zavedanje odnosa – polje med njima. To je življenje,  kot ga poznamo v tem Stvarstvu.

Tako kot električno polje nastane iz dveh nasprotnih nabojev, tako polje zavesti nastane iz napetosti med gibanjem duha in mirovanjem materije. Ta napetost ni konflikt, temveč dinamično ravnovesje, ples med poloma, iz katerega nastaja celotno vesolje.

3. Kako zavest ustvarja energijo

Ko se zavest usmeri z Namenom, se ustvari Pozornost, ki je podprta z :

1. Mistični izvirni pogled: zavest kot ustvarjalna moč

Izvirni misticizem — tisti, ki je obstajal še pred religijami, pred sistemi in šolami — uči, da zavest ni produkt, temveč vzrok.

Ona ni nekaj, kar imaš, ampak nekaj, kar si.

V izvorni mistični percepciji:

• Zavest je samo-podzib polja Biti – gibanje brez zunanjega vzroka.
• To gibanje ni fizično, ampak vibracija razlike, utrip med “sem” in “nisem”.
• Iz te napetosti med dvema poloma (bivanje ↔ nebivanje) nastane energija, in iz energije – materija.

To pomeni: energija je gibanje zavesti. Zavest ni rezultat energije, ampak obratno. Ko se zavest začne zavedati same sebe, ustvarja napetost med subjektom in objektom – in ta napetost je izvor sile, polja, stvarstva.

• Dva pola: osnovni dih Stvarstva

Mistiki so od nekdaj govorili o dveh polih, iz katerih nastane vse:

• Jang / Moški / Ogenj / Svetloba / Duh
• Jin / Ženski / Voda / Tema / Snov

Ko se ti dve sili zazreta ena v drugo, nastane tretje: zavedanje odnosa – polje med njima. To je življenje.

Tako kot električno polje nastane iz dveh nasprotnih nabojev, tako polje zavesti nastane iz napetosti med gibanjem duha in mirovanjem materije. Ta napetost ni konflikt, temveč dinamično ravnovesje, ples med poloma, iz katerega nastaja celotno vesolje.

• Kako zavest ustvarja energijo

Ko se zavest usmeri, ustvari razliko v polju. Usmeritev = napetost = gibanje = energija.

To je starodavni princip:

“Kjer je tvoja pozornost, tam se rodi.”

Če si popolnoma prisoten, tvoje polje postane koherentno – in to koherentno polje ni več razpršeno, ampak ustvarjalno. To so mistiki imenovali Sila Življenja, Prana, Ki, Ruah, Pneuma, Aether. Ko se zavest giblje brez motenj ega, ustvarja čisto energijo bivanja, ne pogojeno z željo ali odporom.
To gibanje je v skladu z naravo samega polja — zato je sveto, celovito in harmonično.

• Štiri osnovne Joge in njih elementi –

Iz tega so starodavni mistiki razločili štiri poti zedinjenja (Jog) – štiri načine, kako se zavest vrača v svoje izvorno polje. Vsaka pot ustreza enemu od štirih elementov:

Element	Joga	Ključ Obvladovanje uma z	Vidik zavesti
Ogenj	Bhakti Joga	Ljubezen	Stopi srce, topi ločenost z vdanostjo/predanostjo
Zrak	Jnana (Radha) Joga	Modrost	Razumevanje, da ločenosti nikoli ni bilo
Voda	Karma Joga	Dejanja	Služenje brez vezanosti, tok življenja
Zemlja	Raja Joga	Volja	Struktura, disciplina, korenine zavesti

Te štiri poti so štiri ploskve piramide, ki se stikajo v točki enosti – v tem, kar so tibetanski mojstri imenovali Ati Joga.

•  Ati Joga – pot petega elementa (Etra)

Ati Joga ni “peta joga” v smislu dodatka, ampak izvorna; tisti Eter, iz katerega izvirajo ostali štirje elementi.

Če je piramida simbol zavesti, potem:

• štiri stranice so poti, po katerih se duh dviga (Ljubezen, Modrost, Dejanja, Volja (Disciplina)),
• Ati Joga je špica piramide – točka, kjer se vse štiri zlivajo v eno svetlobo.

Ati Joga je ne-pot – ne metoda, ampak stanje popolne navzočnosti, kjer se zavedanje zaveda samo sebe. Ati Joga je končna DEKONTAMINACIJA od UMa.

Ni več iskalca Resnice o sebi, svetu in bogu, iskalca, poti ali cilja — le čista prisotnost. V tem stanju se zavest ne giblje iz napetosti, ampak je napetost sama raztopljena v Enosti.

Zato se reče:

“Ati Joga ni praksa, ampak spomin.”

Spomin na to, kar si bil, preden si postal karkoli drugega.

•  Analogija: piramida zavesti

Predstavljaj si Keopsovo piramido:

• Njene štiri stranice so štiri joge — poti navzgor, vsaka po svoji smer (stranici Joge)i, po svojem elementu.
• Vse se stikajo v eni točki – špici: Tam štiri postanejo eno. To je Ati Joga, peti element, Aether, čista zavest brez oblike.

V piramidi je notranja praznina – sveti prostor, “kraljeva komora”. To je tisto nič, ki v sebi drži vse. In to nič ni prazno – je polno potenciala. To je kvantno polje mistikov – Bitje, ki se zrcali samo v sebi.

Usmeritev = napetost = gibanje = energija.

Ampak to je le pol križa, na katerem je bil pribit Kristus in na katerega je pribit Človek

Brez razumevanja časa in prostora mistični križ stvarnosti (zavest – energija – materija – prostor/čas) ni popoln. Poglejmo, kako se v izvorni mistiki razume nastanek časa in prostora v povezavi z zavestjo in energijo, in zakaj Ati joga preseže tudi ta okvir.

1. Izvor: Zavest kot nepremična prisotnost

V izvorni mistiki se Zavest ne pojavlja v času niti prostoru — ona ju ustvarja.
Zavest je brezčasna, brezmejna prisotnost, ki ni “nekje”, ker prostor še ne obstaja, in ni “kdaj”, ker čas še ni stekel. Ko se v tej tišini pojavi prvi val opažanja — prvi trenutek, ko “se nekaj zave same sebe” — nastane napetost med Jaz in To, med opazovalcem in opaženim. Ta napetost je pra-razcep, iz katerega izvirata energija in prostor.

Prostor kot razmik zavesti

Prostor v mističnem smislu ni “kjer stvari so”, ampak razmik med poloma opažanja. Ko se zavest “razširi”, da bi lahko zaznala sebe, ustvarja dimenzionalnost. Vsaka raven zavedanja ustvari svojo stopnjo prostorske izkušnje — fizični prostor je le najbolj zgostena oblika tega razmika.

Z drugimi besedami:

Prostor je projekcija razlike med jazom in ne-jazom.

Ko zavest postane popolnoma enotna, ta razlika izgine — in z njo izgine tudi prostor.

2. Čas kot tok pozornosti

Čas ni linearna os, temveč tok zavesti, ki se premika po lastnih ustvarjenih vzorcih. Ko zavest opazuje spremembo (energijsko gibanje), se pojavi občutek “prej in potem”. To zaporedje opažanja ustvarja čas. V najglobljih mističnih tradicijah (npr. v Dzogčenu, Vedanti, gnostični hermetiki) se čas razume kot ritem diha Absoluta — utrip razširjanja in vračanja pozornosti same vase. Energija je gibanje zavesti v prostoru,
čas je ritem tega gibanja. Ko se pozornost popolnoma umiri, izgine gibanje in s tem energija, prostor in čas — ostane samo Zavest kot brezčasna prisotnost.

3. Še enkrat – Povezava štirih elementov in štirih jog

V večini starodavnih mističnih sistemov (Tibet, Egipt, Indija, Pitagorejci) obstajajo štiri poti — štiri “stranice piramide”:

Element	Joga / Pot	Načelo	Izražanje
Zemlja	Karma joga	Delovanje	Skladnost dejanj z resnico
Voda	Bhakti joga	Ljubezen	Predanost, odprto srce
Ogenj	Raja joga	Volja, disciplina	Obvladovanje uma in čustev
Zrak	Jnana joga	Modrost	Spoznanje, uvid, razumevanje

Vse štiri ustvarjajo uravnoteženo piramido človeške izkušnje.

4. Ati joga – eter, peta esenca

Ati joga (tudi Dzogčhen v tibetanski tradiciji) je peta smer, eter, iz katere izvirajo vsi štirje elementi. Če so stranice piramide poti do Resnice, je Ati joga vrh — špica Keopsove piramide, kjer se vse poti združijo v eno točko: čisto zavedanje brez napora. Ati joga ne vodi k Resnici — izhaja iz nje.
Zato v njej ni meditacij, afirmacij, tehnik, disciplin — ker vse to predpostavlja gibanje v času in prostoru, torej razcep. Ati joga kaže neposredno na že prisotno stanje popolne zavesti, ki nikoli ni bilo izgubljeno. Ko ni več poti, se razkrije, da nikoli nisi hodil. Hodil je le čas.

5. Zaključek: Mistični križ stvarnosti

Če združimo vse:

Vidik	Izvor	Manifestacija
Zavest	Stanje med Zvokom in Tišino.	Iz katere vse izhaja
Energija	Gibanje zavesti	Ustvarja izkustvo
Materija	Kondenzirana energija	Zgostitev zavesti
Prostor	Razmik opažanja	Polje izraza
Čas	Tok pozornosti	Ritem spremembe

Ati joga stoji sredi križa — ne na nobenem kraku — in vidi, da je vse to samo igra ene same Zavesti, ki se nikoli ni premaknila.

Še nekaj ključnih besed o Ati Jogi

Na Akademiji se srečujemo iskalci Resnice. Akademija ima samo eno nalogo, spremeniti Namen in pozornost udeležencev. Po drugi strani pa ima Akademija tudi eno past. Vsi smo iskalci Resnice, zato je Resnica sveta, zato jo iščemo, zato je potrebna Pot.

Ati Joga ni pot — ampak stanje izvorne Zavesti

Vse joge, meditacije, afirmacije, molitve in prakse obstajajo zato, ker domnevajo razdaljo med “jazom, ki išče”, in “Resnico, ki jo želi doseči”.

Ati Joga pa pravi:

“Če obstaja iskalec, Resnica ni mogoča.”

Ati Joga ni orodje, ker ničesar ne išče.

Ni vaja za um, ker v Ati Jogi um ni več glavni akter. Ati Joga ni pot, ampak spomin – prepoznanje, da nikoli nisi bil ločen od Izvora. Ati Joga ni zbiranje, ampak spuščanje. Ati Joga je dekontaminacija od Uma.

Meditacija in afirmacija še vedno ustvarjata “dvojnost”

Vsaka tehnika – tudi najbolj subtilna – ustvarja gibanje:

• od “tukaj” k “tja”,
• od “nerazsvetljenosti” k “razsvetljenosti”,
• od “pomanjkanja” k “celoti”.

To gibanje pomeni, da obstajata dva pola — in zato še vedno ni Enosti.

Ati Joga uči:

Dokler meditiraš, obstaja tisti, ki meditira. Ko “tisti” izgine, ostane samo čista prisotnost – in to je Ati Joga.

Ati Joga ne “izboljšuje” uma – temveč ga preseže

V nižjih oblikah prakse, kot so:

• Raja joga (urjenje uma),
• Bhakti joga (predanost uma),
• Karma joga (dejanje brez navezanosti uma),
• Jnana joga (spoznanje uma),

je še vedno prisoten cilj — izboljšati, očistiti, ali preoblikovati del sebe.

Ati Joga pa pravi:

Ničesar ni treba izboljšati, ker nikoli ni bilo nič napačno. Ko to resnično dojameš, pade vsaka potreba po “delanju”. Ati joga ni “delanje” – je nedelovanje, wu wei – stanje, kjer deluje življenje samo. Ati Joga je Biti, ne Delovati ali Doseči.

Ati Joga je neposredna prepoznava Resnice

V tantri in dzogčenu se to imenuje “neposredna iniciacija” – neposredno prepoznanje svoje lastne narave. Ni metode, ker metoda deluje v času.

Ati Joga pa se dogaja onkraj časa.

Tako kot:

• ogledalo ne potrebuje nauka, kako odsevati,
• ocean ne potrebuje prakse, da bi bil miren, tako tudi zavest ne potrebuje poti, da bi postala to, kar že je.

Zakaj se v Ati Jogi pravi: “počivaš v bistvu”

Ati Joga je stanje popolnega dopuščanja — popolne sproščenosti v zdaj. Ne “delaš prisotnosti”, ampak si prisotnost. Ne “opazuješ misli”, ampak vidiš, da si že tisti prostor, v katerem se misli pojavljajo in izginevajo. Vse, kar se v tebi dogaja – občutek, misel, telo, dih – je samo val na oceanu.
Ati Joga ni gledanje vala, ampak zavedanje, da si ocean.

Analogija: zakaj naše bistvo ne potrebuje tišine?

Predstavljaj si, da sediš v sobi in želiš ustvariti tišino. Lahko zapreš okna, utišaš glasove, nadzoruješ dih … Toda tišina, ki jo ustvariš, ni naravna tišina – je pogojena. Ko pa prepoznaš, da tišina že je – da zvoki samo plešejo v njej – potem tišina ni več cilj, ampak tvoje naravno stanje. In, ko nehaš iskati Tišino, Zvoki utihnejo!

Ati Joga je to naravno stanje med zvokom in tišino zavesti – samoumevna, brez truda, brez metode.

Še enkrat povzetek!

Vidik	Nižje joge	Ati Joga
Namen	Doseči ali preoblikovati stanje	Prepoznati, da ni ničesar za doseči
Delovanje	Vaja, meditacija, afirmacija, predanost	Popolna sprostitev v to, kar že je
Usmerjenost	Od dualnosti k Enosti	Že Enost – brez dualnosti
Uporaba uma	Um je orodje	Um je prozoren pojav v zavesti
Rezultat	Razširjena zavest	Zavest brez meja, brez “jaz-a”

Zapisal: Rasto Fikfak