Predstavljajmo si, da nekdo, ki ne pozna naše zgodovine, prvič pogleda človeški svet. Vidi mesta, polna luči, čudovito naravo in rajske destinacije.  Prepozna tehnologijo, ki povezuje milijarde ljudi, znanje, shranjeno v napravah, ki jih nosimo v žepih. Vidi letala, ki preletijo oceane v nekaj urah in stroje, ki raziskujejo oddaljene planete.

Toda skoraj istočasno vidi tudi nekaj drugega.

Vidi vojne in ljudi, ki zapuščajo svoje domove. Vidi gospodarske krize, ki lahko v nekaj mesecih uničijo delo celih generacij. Vidi politične spore, ideologije, sisteme in proti sisteme, ki obljubljajo rešitev – a pogosto ustvarijo nove probleme.

Opazovalec bi se verjetno vprašal nekaj zelo preprostega:
Kako je mogoče, da se v svetu, ki je dosegel takšno stopnjo razvoja, istočasno ponavljajo enaki konflikti, enake krize in enaka trpljenja?

Na to vprašanje obstaja veliko hitrih odgovorov. Nekateri krivijo kapitalizem. Drugi socializem. Tretji človeško naravo, pohlep, geopolitiko, religijo ali zgodovinske krivice. Toda vsak od teh odgovorov pojasni le majhen del slike. Kot da bi poskušali razumeti celoten zemljevid sveta, medtem ko z lastnimi očmi gledamo le eno pokrajino.

Resnica je, da današnji svet ni rezultat ene ideje ali ene napake. Je posledica vseh posledic. Nastal je skozi tisočletja odločitev, konfliktov, ekonomskih interesov, tehnoloških sprememb in idej, ki so vse sooblikovale način, kako družbe vidijo same sebe, razmišljajo o moči, bogastvu, pravičnosti in napredku. Ključno je vedeti, da imajo prav vse ideje in izkušnje nek temeljni vir, ki je današnjemu človeku postal neznan.

Razumeti ta svet zato pomeni narediti nekaj, kar je v današnjem času redko: stopiti korak nazaj in pogledati širšo sliko.

Ta tekst je poskus prav tega. Opisati podlago, ki omogoča obstoj vsega kar je, nato pa dojeti vzrok za današnje stanje v svetu skozi poskus slediti poti od zgodovinskih prelomnic do ekonomskih sistemov, od idej do človeških odločitev, ki skupaj ustvarjajo realnost, v kateri živimo danes. Na tej poti bodo nekateri deli neizogibno bolj zahtevni ali počasni, zagotovo pa v sporu z nekaterimi vrednotami in prepričanji bralca. Razumevanje velikih vzorcev zato skoraj vedno zahteva potrpežljivost.

Toda razlog za to potrpežljivost je preprost.

Šele ko se vsi deli sestavijo v celoto, postane jasno nekaj, kar na začetku ni očitno: zakaj se določeni dogodki v zgodovini ponavljajo, zakaj se družbe vedno znova znajdejo v podobnih krizah in zakaj se zdi, da svet pogosto deluje kot zapleten sistem, ki ga nihče v resnici ne razume.

Ko se ta slika končno izriše, pa se zgodi še nekaj zanimivega. Svet, ki se je prej zdel kaotičen in nevaren, začne delovati razumljivo. In z razumevanjem pride tudi nekaj nepričakovanega – občutek olajšanja, da stvari niso tako naključne, kot se zdijo.

Če želite videti to sliko in držati v rokah pomemben ključ, s pomočjo katerega bo svet za vas nekaj popolnoma drugega kot je to morebiti ta trenutek, boste morali slediti celotni poti.

Začetek te poti je tukaj.

Ta prispevek je FIKCIJA, a mnogi se sprašujejo, kako lahko tako dobro razloži dogajanje v svetu.

Fikcija zato, ker je vsaj v enem delu tudi Stara zaveza fikcija (potop, ali ljudje pred Adamom in Evo niso živeli? – računamo nazaj od Abrahama do Adama, Lilit, …)

Na začetku je ta esej precej duhomoren. A ravno ta del je ključen za razumevanje tega kar sledi..

Stara zaveza je omenjena le kot podlaga tega, kar trdijo ONI sami.

Kako je s staro in Novo zavezo vam povesta dva podatka. Jezus ni pisal Nove zaveze. Jezus ni bil obseden s križem, ni pričal o križu, tja so ga pripeli farizeji, ki so bili Judje!

Farizeji so bila ena izmed glavnih verskih in političnih frakcij v judovskem svetu v času drugega templja (približno 2. stoletja pred našim štetjem do 1. stoletja našega štetja), v času, ko je Jezus živel. Čeprav so bili Judje, so se farizeji zelo razlikovali od drugih verskih skupin, kot so bili Saduceji in Eseni, predvsem v svojih prepričanjih in načinu interpretacije judovskih zakonov.

Kdo so bili Farizeji?

1. Poudarek na zakonu: Farizeji so bili zelo predani postavljanju in upoštevanju judovskega zakona (Tore). Sledili so strogi interpretaciji zakona, tako pisani kot ustni (Talmud), in verjeli, da je treba zakon izvajati do najmanjših podrobnosti. To je vključevalo tudi pridiganje in izvajanje številnih obrednih zakonov, ki niso nujno izhajali neposredno iz Svetega pisma, ampak so bili deli ustne tradicije, ki so se razvijali skozi čas.
2. Ustna tradicija: Poleg pisane Tori (prvih petih knjig Svetega pisma) so farizeji verjeli v ustno predajo, ki je bila prav tako pomembna. To je vključevalo obrede, zakone in pravilnike, ki niso bili zapisani, ampak so se prenašali ustno. Ustna tradicija je kasneje postala temelj za nastanek Talmuda.
3. Zasebna pobožnost: Farizeji so poudarjali osebno pobožnost in praktično izvajanje zakona v vsakdanjem življenju, kar je vključevalo molitve, post, darovanje in spoštovanje verskih praznikov. V nasprotju s saduceji, ki so bili povezani z duhovniškimi privilegiji in z delovanjem v templju, so farizeji verjeli, da se pobožnost lahko izvaja tudi zunaj templja, v vsakdanjem življenju.
4. Verovanje v življenje po smrti: Farizeji so verjeli v življenje po smrti, v vstajenje telesa in v obstoj nebeškega kraljestva, kar je bila ideja, ki je bila v nasprotju z drugimi judovskimi skupinami, kot so bili saduceji, ki niso verjeli v vstajenje in so zavračali nebeške nagrade.
5. Socialni vpliv in politična moč: Farizeji so imeli velik vpliv v judovski skupnosti, še posebej med ljudmi, in so bili v nasprotju z drugimi židovskimi frakcijami, kot so bili saduceji, ki so bili bolj povezani z rimskimi oblastmi in templjarsko elitno družbo. Farizeji so pogosto predstavljali večinsko mnenje v judovski skupnosti in se pogosto soočali z Jezusom, ki je izpostavljal njihov hipokrizijo in prekomerno poudarjanje zunanjih ritualov, medtem ko je zanemarjal notranjo pobožnost in pravičnost.

Farizeji in Jezus:

Jezus je v svojih učenjih pogosto nasprotoval farizejem, ker so v svojih očeh zakonov postavljali preveč zunanje formalnosti in ritualov, medtem ko so spregledali notranje duhovne vrednote, kot so ljubezen, usmiljenje, pravičnost in ponižnost. V nekaterih delih evangelijev Jezus kritizira farizeje zaradi njihovega egoizma, ponosa, nekaterih strogih zakonov, ki niso pripomogli k pravičnemu življenju, in njene povezanosti z zakoni, ki niso služili ljudem.

Vendar pa je pomembno razumeti, da niso vsi farizeji bili negativni liki v zgodbi o Jezusu. Nekateri so ga podpirali, drugi pa so bili preprosto skeptični do njegovih radikalnih naukov. V vsakem primeru so farizeji predstavljali pomembno religiozno in politično frakcijo v času Jezusa, ki je bila ključna v konfliktu, ki je pripeljal do njegovega sojenja in križanja.

Saduceji in Eseni so bili dve drugi pomembni judovski skupini v času drugega templja, ki sta imeli različna prepričanja in poglede na religijo, zakon in življenje v primerjavi s farizeji. Tukaj je povzetek, kaj so zagovarjali te skupine:

Saduceji:

1. Stroga interpretacija Tori: Saduceji so bili zelo osredotočeni na pisano Toro (prvih pet knjig Svetega pisma) in so zavračali ustno tradicijo, ki so jo zelo poudarjali farizeji. Verjeli so, da je le Torah avtoritativna in da ustna tradicija nima pravne moči.
2. Zavračanje vstajenja in življenja po smrti: Saduceji niso verjeli v vstajenje mrtvih, v nebeški svet ali v nebeške nagrade. Zanje je bilo življenje po smrti nekaj, kar ni bilo v skladu z zakonodajo v Tori. To jih je postavljalo v nasprotje z farizeji, ki so verjeli v vstajenje in življenje po smrti.
3. Avtoriteta templja: Saduceji so bili pogosto povezani s tempeljskim duhovniškim razredom in so imeli veliko političnega in verskega vpliva v templju v Jeruzalemu. Nadzorovali so tempeljske rituale in obrede, vključno z žrtvovanjem. Bili so večinoma elite znotraj judovske skupnosti in so imeli močan vpliv na vladanje v tistem času.
4. Kolaboracija z Rimom: Saduceji so se pogosto povezovali z rimskimi oblastmi, saj so imeli koristi od rimskih privilegijev. S tem so pogosto nasprotovali vstajam proti rimskemu cesarju. Saduceji so verjeli, da bo judovska skupnost bolje živela, če bo imela z Rimom dobre odnose.
5. Materializem in pragmatizem: Za Saduceje je bilo življenje zelo materialistično, z osredotočenostjo na zemeljske stvari, kot so lastnina, moč in obredi. Verjeli so, da je človeško življenje treba živeti v skladu z zakoni Tora, vendar so tudi verjeli, da je ta svet najbolj pomemben, saj ni nobenega zagotovila o življenju po smrti.

Eseni:

1. Eseni so bili znani po svoji strogi asketski disciplini in so živeli v skupnostih, kjer so se izogibali vsakdanjemu življenju v mestih. Verjeli so v strogo čistost, tako telesno kot duhovno, in so se pogosto umaknili iz družbenega življenja. Eseni so imeli skupno lastnino in so se osredotočali na skupinsko molitev in meditacijo. Živeli so strogo po naravnih zakonih, ki naj bi prišli od boga in bili nespremenljivi.
2. Eseni so verjeli, da se bo zgodil božji sodni dan, ko bo Bog prišel in presodil svet. Verjeli so, da so izbrani za to, da preživijo ta čas, in so se pripravljali na prihajajočo apokalipso. Ta verovanja so bila pomembna za njihovo eshatološko prepričanje, ki je vključevalo božjo kazen za zle in odrešenje za pravične.
3. Prepričanje v vstajenje – Eseni so verjeli v vstajenje mrtvih in v življenje po smrti, podobno kot farizeji. Verjeli so, da bo prišlo do splošnega vstajenja, ko bo Bog obudil pravične, da bi bili nagrajeni.
4. Eseni so se zelo osredotočali na čistost, tako telesno kot duhovno. Zanimalo jih je, da bi živeli v skladu z Božjo voljo in bi se izognili vplivom zlega sveta, kot so bili vplivi političnih oblastnikov in razvratnih običajev v mestih. To je vključevalo ločevanje od drugih judovskih skupin, ki so bile povezane z tempeljskim obredjem (kot saduceji) ali preveč vpletene v družbeno politiko.
5. Eseni so bili tudi zelo pomembni za ohranjanje in zapisovanje judovskih svetih besedil. Povezani so z najdbo Mrtvomorskih rokopisov, ki vključujejo mnoge spise, ki so bili pomembni za njihov verski pogled na svet, vključno z zapisi, ki odražajo njihove apokaliptične in eshatološke poglede.

Abraham je ključna figura v različnih svetovnih religijah, saj velja za patriarha judovstva, krščanstva in islama. Vsaka od teh religij ima različne interpretacije Abrahamovega pomena, vendar se vsi izhajajo iz njegovega sklepanja z Bogom, ki naj bi bil zaveza o božji obljubi in obljubi narodov.

Judovstvo: ~15 milijonov

Krščanstvo: ~2,3 milijarde

Islam: ~1,9 milijarde

Bahaizem: ~8 milijonov

B’nei Noah: Desettisoči (skupina ni zelo številčna, vendar raste).

Skupaj več kot polovica vsega človeštva!

Skratka gre za skupine, ki so imele zelo različne poglede na isto stvar.

Esej, ki je pred vami skuša osvetliti nekatere ključne vzroke in smiselno povezati (zgodovinske in nezgodovinske) dogodke, ki so pripeljali posameznika in tudi človeštvo kot celoto, v trenutno točko bivanja. Podajamo zgolj  drobec zgodovine, da bi lažje razumeli  človeka in njegova dejanja. Odgovarjamo na vprašanje, zakaj okoli nas in v nas samih ravno takšno fizično (materialno), družbeno, politično, psihološko, čustveno, razumsko in tudi duševno stanje? Zaključek eseja predstavi tri, zelo različne poti, med katerimi bo človeštvo primorano zavestno ali podzavestno izbrati.

Za izhodišče smo si vzeli narativ klike, ki se skriva v Bibliji (Stari in novi zavezi). Takoj naj povemo, da je Biblija zelo zanimiva knjiga, saj je zmes znanstvenih dejstev in čiste fikcije. Ni nobenih dokazov, da bi kdaj živela Adam in Eva. Ni dokazov, da bi živel Noe (cca. 5K – 6K let nazaj) in njegov sin SEM. Ni dokazov, da bi živel Abraham, ali njegov vnuk Jakob (Izrael). Celo dokazi, da so živeli Kralj David in Salamon, so le posredni, tako so posredni tudi dokazi o I templju.

Stara zaveza je polna maščevanj, nasilja, prevar, žrtvovanj, Nova pa krivde in žrtvovanja.

Ko primerjamo te lastnosti Boga s fotonom v kvantni fiziki, lahko vidimo nekaj metaforičnih vzporednic.

• Vsemogočnost: Foton ima sposobnost prehajanja skozi različna stanja – kot val ali delček, odvisno od tega, ali ga ali ga  ne opazujemo (duality of wave-particle). To lahko primerjamo z Božjo brezmejno močjo, saj foton, kot Bog, ni omejen na eno obliko, ampak je sposoben spreminjati svojo naravo.

• Vseprisotnost: Foton, kot osnovni delček svetlobe v kvantni fiziki potencialno prisoten povsod in nikjer (načelo negotovosti in superpozicija in kvantni kolaps), podobno kot je Biblijski Bog.
• Večnost: Foton ne izgubi svojih lastnosti skozi čas in prostor (na primer hitrost svetlobe), kar ga naredi “brezčasnega”, saj je to njegovo gibanje večno in povsod, ker ga nič ne omejuje. Bog pa je večen in obstaja zunaj meja časa.
• Vsevednost: Foton je del osnovne strukture univerzuma, ker temelji na električnem in magnetnem polju/sili in njegovo obnašanje vpliva na različne naravne procese. Podobno Biblijski Bog ve vse in deluje v vseh dimenzijah realnosti.

V zgodbi spodaj torej jemljemo njihov narativ, ki so si ga vzeli za podlago tega kar počnejo, tudi sedaj v tem trenutku na svetu in ga kombiniramo z nekaterimi dejstvi in pokažemo stranpoti istega.

V nobene primeru ne trdimo, da Abraham , Sara, Izrael niso obstajali. Trdimo samo, da dvomimo (večina ljudi interpretira dvom napačno, kot nekaj kar ni, v resnic dvom pomeni, da ne vem, ko vem, sem prepričan in je prepričanje), da ne vemo ali so ZAGOTOVO obstajali ali ne, saj neizpodbitnih dokazov o tem, da bi obstajali, ni. A v kolikor vidite, da je nekdo nekoga ubil, pa tega ne morete dokazati, ali ga potem ni ubil ali ga ni, ker ni dokazov?

Zato je ta zapis fikcija.

Za vas je pomembno le, ali ste s tem zapisom dobili odgovore kaj in zakaj se na svetu dogaja že tisoče let.

Veliko več o tem in drugih vidikih zavesti vam lahko povemo na Akademiji PotBiti.

Akademija PotBiti I – 2026

Najprej moramo razložiti kako smo do podatkov prišli.

Ključen dogodek, ki je pripeljal do spodnjih odkritij je bila notranja izkušnja resničnega bistva človeka, ki sem jo poimenoval Bit. Izkušnja, ki me je globoko pretresla, pa tudi zaintrigirala. Kot otrok sem sicer bil zaznamovan s hrepenenjem, ki sem ga sam imenoval hrepenenje po domu in za katerega sem smatral, da se nahaja nekje tam v vesolju. Še več, med eno izmed notranjih izkušenj sem imel videnje, da sem nezemeljsko bitje (Alien), ki je izkoristilo naravno smrt otroka (popravili smo to telo), da sem se lahko inkarniral na Zemlji. Sprva se mi je zdela ideja smešna, a ko mi je mama razložila dogodke tik pred in med mojim rojstvom, se mi ni več smejalo.

Ta dva dogodka sta me podala na Pot, ki je bila sicer vse prej kot lahka, a zato nič manj fascinantna. Tako fascinantna, da ne glede na bolečine, ki sem jih izkusil, nič v svojem življenju ne bi spremenil. Šele veliko kasneje sem dojel, da večine teh bolečin ne bilo, če bi znal sprejeti realnost tako kot je in se ne bi oklepal svojih prepričanj.

Kot otrok sem bil ateist, ki je prišel v resen spor z domačim župnikom, ko me je prijatelj peljal k verouku. Zanimalo me je, kako ve, da bog obstaja, če pa trdi, da ga nikdar, nihče ni videl.

Tudi kasneje bi lahko zase rekel, da sem bil vsaj bolj praktične narave, če ne celo materialist. A ne glede na moja prepričanja, je imelo življenje zame spisan drugačen scenarij. Moj duhovni domet do 24 leta starosti je bilo klicanje duhov s prijatelji, ki je bilo vedno neuspešno, kar me je samo še bolj utrdilo v mojem prepričanju, da boga ni.

Potem pa je prišla, kot rečeno, ta notranja izkušnja, ki je nikomur nisem mogel ne pokazati, ne dokazati, ne ponoviti. A nič hudega! Odločil sem se, da bom dokazal, da gre za iluzijo, za izkušnjo, ki je sicer neverjetno bogata, a po svoji osnovi enaka sanjam.

Kmalu za tem je v moje življenje prišel res poseben človek. Sam sicer z ničemer ni tega pokazal, vsaj sprva ne, a jaz sem ga hitro posvojil za učitelja, ki mi bo pomagal dokazati, da je ateizem na mestu. Na moje presenečenje me ni nič prepričeval, poskrbel je le, da so moja prepričanja padala ena za drugo. Šele na koncu sem izvedel, da sem bil na nekakšni preizkušnji in nato iniciaciji za Veliko belo bratstvo – 999. Čeravno so se imenovali Beli magi, ali Velika Bela Loža 999, z masonskimi ložami niso/nismo imeli nič skupnega. Osnova naloga te ‘lože’ je bila boj proti tako imenovanim Črnim magom Atlantide. V tem času sem prišel v stik z vrsto ustnih izročil Arijske rase, v katere sem v sebi vedno dvomil. Naše prepričanje je bilo, da se vse dogaja primarno na nivoju zavesti in da je vse ostalo le posledica različnih stanj zavesti. Zato magi in zato magični boji med belimi in črnimi (Satanisti).

Ko je bila iniciacija končana, je ta človek enostavno izginil iz mojega življenja in ga nisem nikdar več videl.

Med temi ‘boji’ s tako imenovanimi Črnimi magi sem imel notranjo izkušnjo, kjer sem podoživel več svojih prejšnjih življenj. Ključ izkušnje je bila skupina 8 ljudi, katere del sem bil tudi sam (kot se je pokazalo kasneje, kot simbolno število 3), ki je imela sposobnost (poleg drugih) potovati v času in prostoru. Tudi tokrat sem bil globoko v dvomu in skeptičen misleč, da gre še za eno iluzijo, da ni nič STVARnega na tem. Tako sem se odločil, da dokažem, da je vse skupaj neumnost. Vsega ne smem, nočem in tudi ne morem povedati, ker je preveč kompleksno. A nekaj lahko.

Naj povem nekaj primerov.

V tem iskanju, verjetno na podlagi intuicije, sem dobil spisek (ZZZS) vseh ljudi, ki so bili v takratni občini Nova Gorica rojeni na isti dan kot jaz. Takih ljudi je bilo osem. Slučajnost!

Vsak človek je rojen s tako imenovanim zapisom tablice življenja. Ta je sestavljen iz numerologije in geomantije. Tablica življenja izgleda denimo takole: 9.9.

Prva številka je geomantični izračun rojstnega imena in priimka. Druga pa numerološki izračun datuma rojstva.

Osnova za geomantični izračun je tako imenovana Pitagorejska tabela, kjer se vrednosti dodelijo po vrsti, tako kot se pove abeceda. To je naravni red nastanka črk, poleg tega pa tudi onemogoča manipulacije in prirejanja, da prideš do želenega cilja.

V mojem primeru:

R	A	S	T	0		F	I	K	F	A	K
9	1	1	2	6		6	9	2	6	1	2
		19						26
		1						8
					45
					9

Datum rojstva: 29.10.1959 = 36 = 9

Moja tablica življenja je torej 9.9, z odtisom 91126692612.29101959.

Zakaj je to sploh pomembno? Zapomnite si osnovno tablico življenja 99.

V kolikor si naredil tablico življenja za vseh osem  si dobil zanimive pare. Imena dveh in dveh oseb sta vedno dali seštevek v znesku števila 99. Torej, če je nekdo, tako kot sem jaz imel 45, imel denimo 21, potem je imel drugi iz tega para število 78, ali 3:15 ali 3:6, skupaj torej 99, 18, 9. Taki pari so bili štirje  (4×2=8 oseb).

V službi smo delali neke statistične modele in sem prosil matematika, ki je delal za nas, da izračuna verjetnost, da je tak dogodek slučajen.

Izhajal je iz teh premis:

Tablic življenja je 1:81, če zanemarimo podroben odtis (91126692612.29101959).

Določil je, da so geomantične vrednosti imen v Sloveniji nekje med vrednostmi 20 in 120. Torej je verjetnost, da ima nekdo točno neko določeno vrednost, denimo 36, 1:100. Da se v istem dnevu rodi od 1 do 16 otrok. Vseh izhodišč, ki jih je postavil se ne spomnim. Določil je 7 dogodkov, od katerih ima vsak vrednost 1:n1..n7.

Izračunana verjetnost je bila 1: 129.600.000.000.000 ali 1: 1,296×10¹⁴

Povprečna ocena števila ljudi, ki so kdaj živeli na Zemlji, temelji na demografskih izračunih, ki upoštevajo začetek človeštva in njegove demografske trende skozi čas. Ena od pogosto navajanih ocen je, da je do danes (2024) na Zemlji živelo približno 108 milijard ljudi, ali 108.000.000.000.

Pri tem je matematik opozoril na dogodke, ki jih v izračunu ni mogel upoštevati in so tri dejstva:

• Koliko ljudi, ki je kadarkoli živelo na Zemlji, je šlo računat tablice življenja na tak način, da je od prve zadelo osebe, ki izpolnijo pogoje.
• Koliko jih je dobilo rezultat 8 ljudi, ki se je rodilo na uradni statistični frekvenci (takrat občina) in so izpolnjevali vse pogoje!
• Kakšna je verjetnost, da so metode kot so podlage za knjigo premen (Ji JING), podlage za Arijsko znanje Rože življenja, kjer so pari 2-3, 1-8, 2-7 in 4-5, vedno 9. Vrednosti, ki so dala število 99 lahko seštejemo skupaj po numerološkem principu in bomo vedno dobili 9.

Čeravno verjetnost lahko matematično izrazimo, je za matematike verjetnost, da je tak dogodek slučajen, enaka NIČ.

Bom povedal še eno zgodbo, ki na videz nima nič skupnega z Arijci. V resnici ima, a je bolj pomembna iz nekega drugega vidika.

Arya pomeni plemenit, časten in nobel. Če se sprašujete od kod izvira naziv AriStoKrat-i, je morda odgovor bližje, kot si mislite. Beseda “Arya” v svojem izvoru, predvsem v sanskrtu, pomeni “plemenit”, “časten” , “nobel” kar lahko v sodobnem jeziku razširimo na pojme, kot so “dober”, “odkrit”, “pošten”, “pravičen”, …! Vse te lastnosti so povezane z visokimi moralnimi in etičnimi vrednotami ter z družbenim priznanjem za pozitivne lastnosti posameznika. Torej, v tem širšem pomenu lahko izraz “Arya” dejansko označuje osebo, ki je plemenita v svojem karakterju, pravična v svojih dejanjih in ima dobro srce. Takšen sem si prizadeval biti tudi sam, a na moje presenečenje, so bili rezultati katastrofalni. Podobnost je bila očitna. Kaj jaz s temi izvornimi Arijci? Zakaj smo oboji pogrnili. Če sem pogledal rezultate svojih naporov in če sem pogledal napore Velikega belega bratstva 999, so bili rezultati podobno pogubni zame, kot za svet.

NaKljučJe je hotelo, da je v moje življenje prišla oseba, ki je imela Narcisoidno Osebnostno Motnjo. Dolgo sem mislil, da je le ranjena, a ko so stvari prestopile bregove sprejemljivega, sem se odločil, da poiščem pomoč. Tako sem prišel do Viktorja Gerkmana, priznanega kliničnega psihiatra. Da ne bom subjektiven, bom povzel kar pravi WikiPedia:

Dve leti je študiral teologijo, diplomiral pa je iz psihologije leta 1976 na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Ukvarjal se je s slikanjem, fotografijo, z digitalno fotografijo, mikroskopiranjem in z opazovanjem zvezd. S psihološko astrologijo se je ukvarjal od leta 1975. Delal je v osnovnem in srednjem šolstvu kot profesor in svetovalni delavec, nato pa 10 let v psihiatriji v Begunjah na Gorenjskem. Leta 1990 je končal specializacijo iz klinične psihologije. Od leta 1995 do 2007 je bil v samostojnem poklicu. Od večine poklicnih kolegov se je razlikoval po tem, da je pri človeku vedno obravnaval njegovo duševno in duhovno problematiko hkrati. Zaradi hude bolezni je bil v začetku leta 2007 upokojen. Zadnja leta je živel na Črnivcu, Brezje na Gorenjskem.

Sam dodajam:

Kot samostojni strokovnjak je Viktor Gerkman deloval predvsem na področju psihološkega svetovanja in psihološke astrologije. Njegovo delo je bilo edinstveno v tem, da je kombiniral klasično psihologijo z duhovnimi in astrološkimi pristopi. Pomagal je ljudem pri razumevanju njihovih osebnih težav, duševnih in duhovnih vprašanj ter pri iskanju notranje harmonije.

Gerkman je obravnaval posameznike, ki so iskali pomoč pri osebni rasti, iskanju življenjskega poslanstva ali premagovanju težav, povezanih z duševnim zdravjem, z uporabo različnih metod in tehnik, ki so vključevale psihološko astrologijo. V tem kontekstu je iskal povezave med astrološkimi aspekti in psihološkimi ter duhovnimi vidiki osebnosti, kar je bilo osredotočeno na integracijo teh dveh področij za celostno obravnavo posameznika.

Viktor je bil nenavadno doma na področju, ki jo imenujemo Psiha človeka. Tam se je gibal kot riba v vodi.

 Tako sem končal pri Viktorju, ki je postavil diagnozo te moje bližnje osebe na podlagi rojstnih podatkov in na podlagi mojih opisov:  NOM – Narcisoidna Osebnostna Motnja z znaki shizofrenije in psihoze. Viktor je bil znan po tem, da je paciente obravnaval preko natalne astrološke karte, jim tako določil primarne rane, razvoj bolezni in s tem tudi zdravljenje. Viktor je bil močan nasprotnik kemije, čeravno si je kdaj pomagal z naravnimi pripravki. Moje srečanje z njim je bil zame dobesedno šok. Na eni strani sem bil impresioniran, kako natančno je opisal osebo o kateri je govora. Po drugi strani pa mi astrologija ni šla v račun. Priznam, imel sem močne predsodke, vse skupaj se mi ni zdelo razumno. Da bi se pomiril, sem se odločil, da dokažem na svoji natalni karti, da astrologija nima nobene osnove. Tako sem se začel učiti osnov astrologije, da bi jo lahko izpodbijal. Viktor je bil prebrisan in globok učitelj. Napisal je napoved dogodkov, spravil v kuverto, ki sem jo moral zapečatiti in oba sva jo podpisala. Potem sem jo lahko odnesel domov. Na vsaki je bil datum, na katerega sem kuverto lahko odprl. Muke, ki sem jih doživljal, ko je imel, znova in znova prav (njegove napovedi v naprej), jaz pa narobe, so bile nepopisne. Kdo sploh sem, koliko svobodne volje sploh imam, JAZ,JAZ,JAZ – drama, drama, drama! Do trenutka, ko sem zahteval, da me nauči, kako je do tega prišel. Brez besed mi je dal naslov knjige Mile Duporja. Astrologa, ki je napovedal svojo smrt in astrologa, ki je plaval po najbolj globokih in temnih kotičkih naše psihe.

Vi mladi, ne pokleknite pred prezirom učenjakov, pred posmehom psevdoučenih in ne iščite pohvale neukih, ne bodite sužnji dediščinskih šol, pogumno pojdite za resnico, vse dokler vam poti niso zares jasne; v temnem morju ljudskih mitov in pripovedk, od začetka začetkov, kjer vas čaka boleč, a dragocen biser.

— Mile Dupor —

In tako sem se naučil, da so miti le način mapiranja zgornjega sloja naše psihe. Da je astrologija, le mapiranje  zgornjega dela psihe. Vse pa izvorno počiva v zavesti in ne materiji.

Od tu dalje sem na sebi preizkušal delovanje astrologije, dokler nisem bil prisiljen priznati poraza.

Viktor mi je enkrat rekel. Dokler ne boš poznal svojih korenin, preteklosti in prvobitnega sebe, boš vedno taval v temi. Začni pri tem, kar ti je najbolj sveto: “plemenit”,  “časten”, “nobel” kar lahko v sodobnem jeziku razširimo na pojme, kot so “dober”, “odkrit”, “pošten”, “pravičen”, …! To kar ti meniš, da je tvoja vrednota, je tvoja ječa. To je razlog, da je v tvojem življenju oseba z NOM. Z izrazitim NOM! Te izkušnje so me postavile na pot, ki me je pripeljala do tega, da sem prepoznal svoj  izvirni greh in izvirni greh Arijske rase. To, kar se je zdelo najbolj vredno, se je pokazalo za smrtonosno past.

V nadaljevanju vam zaupam še en dogodek.

Nikdar nisem maral brati ali se učiti na pamet. Pomembno je bilo dojeti, imeti resničen uvid, spoznanje, zavedanje, … resnice, pa kakršnakoli ta že bila. Tako sem, med drugim končal tudi v Indiji in to kar nekaj let zapored. V kolikor sem imel v Beli loži na razpolago ustno izročilo, sem imel v Indiji na voljo eno največjih knjižnic tega sveta, ki je posvečena misticizmu. Ne glede na velikost knjižnice in mojemu upiranju, sem prišel v stik z zelo zanimivo knjigo. Ne, knjige si nisem izposodil. Knjige sem pospravljal. Padla mi je na tla in se odprla na strani, kjer je bilo govora o “Vesica piscis”. Simbol, ki me je v svoji enostavnosti dobesedno obsedel, da sem iz sebe povlekel to, kar verjetno ne morete dobiti napisano v nobeni knjigi.

A še bolj zanimiv je bil nek drug notranji dogodek. V eni izmed notranjih izkušenj se je pojavil mistik, ki me je vprašal, če vem kaj pomeni moje ime (RASTO). Rekel je, da pomeni: Rishi, Atma, Samadhi, Trikaldarshi, OM.

Seveda sem takoj šel iskat ali te besede kaj pomenijo. V Sanskrtu naj bi bil njihov pomen, tesno povezan s Hinduizmom, ki je meni tuj, naslednji:

Rishi (ऋषि) – Modrec ali vedec v indijskih duhovnih tradicijah, predvsem v hinduizmu. Rishiji so razsojeni kot razsvetljeni posamezniki, ki so dosegli globoko znanje skozi meditacijo in duhovno prakso.

Atma (आत्मा) – Duša ali pravi jaz v hinduistični filozofiji. To je večna, nespremenljiva esenca posameznika, ki je pogosto povezana z božanskim ali univerzalnim duhom (Brahman) in sem jo sam poimenoval BIT, ker je ta koren v našem jeziku tako zgovoren.

Samadhi (समाधि) – Stanje globoke meditacije ali združitve z božanskim, kjer se individualna zavest združi z univerzalno zavestjo. To je najvišje stanje mentalne koncentracije in duhovne realizacije.

Trikaldarshi (त्रिकालदर्शी) – Tisti, ki ima sposobnost zaznavanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ta izraz se pogosto uporablja za nekoga z izjemnim sposobnostjo predvidevanja ali duhovne preobrazbe.

OM (ॐ) – Sveti zvok (AUM) in simbol v hinduizmu, budizmu in jainizmu, ki predstavlja končno resničnost, zavest ali vesolje. OM se pogosto izgovarja med meditacijo in velja, da vključuje esenco božanskega.

Skratka nekaj časa sem trmaril, potem pa sem spoznal, da velika večina mojih bolečin izvira iz mojega neznanja, prepričanj in neporavnanosti z realnostjo. Pač ne znam spustiti iluzije in sprejeti resničnosti.

Ko se ti v notranjem in zunanjem svetu zgodi niz dogodkov, ki te kljub tvojemu trmarjenju, pripelje točno k tebi samemu, počasi spoznaš, da se igra življenje s tabo igro: Bodiva prijatelja! In pač sva!

Tako sem se naučil, hočeš nočeš, brez lastnih ciljev:

• Slediti in zvest moraš biti svojemu lastnemu cilju, ne glede kako strašno to izgledalo.
• V kolikor tečeš s tokom življenja, z namenom svojega življenja, potem je življenje fascinantno potovanje, ki nikdar ne razočara in kljub temu, da vsak dan kaj odvržeš, ne da bi kaj dodal, si vsak dan bolj poln in izpolnjen.
• Edini laboratorij  ki ga rabim je življenje. Ostajam boleče praktičen. V kolikor v življenju nekaj ne deluje, sem nekaj narobe dojel, ali pa ni vredno. A življenje ni JAZ HOĆEM TO, JAZ HOČEM ONO. Življenje je tok, v katerem enostavno SEM, SEM KAR SEM. Tok, s katerim tečem v najbolj fascinantnih izkušnjah.
• Ko  me vprašajo kdo sem, jim rečem, da sem morda Indiana Jones. Za razliko od njega jaz iščem zaklade, ako zaklad najdem, je ta vedno drugačen od pričakovanj in predvsem vedno tolik boljši in bolj pravi od mene.

Ker je zapis posledica neštetih življenjskih naključij, notranjih in zunanjih izkušenj, izročil, znanj, uvidov, raziskav in iskanj potrditev v vsakdanjem življenju, temu ne morem reči prepričanje, še mnenje ne. Lahko le rečem, da je zapis fikcija, ki pa neverjetno dobro odraža realnost. Morda pa je v tej zgodbi tudi kaj resnice.

Celovit uvid in razlago teh mojih, Aleševih in Metkinih izkušenj, pa lahko dobite le na Akademiji PotBiti – CELOSTEN ČLOVEK.

Na začetku je ta esej nekoliko tehničen in zahteven, ker uvaja celo vrsto novih pojmov in vidikov. A ne obupajte.

Nekoč je bil bojevnik ki je videl vse. Videl je kako so njegovi ljudje trpeli. Videl je roke ki so vlekle niti v temi. Videl je krivico ki se je ponavljala generacijo za generacijo.

In v njem je zagorelo. Kot gori v tebi zdaj.

Vstal je. Prijel orožje. Šel v bitko.

In med bitko je začutil nekaj čudnega. Bolj ko je udarjal, bolj so bili močni. Bolj ko je kričal, bolj so se smejali. Bolj ko je sovražil, bolj so bili živi.

Ustavil se je sredi bitke. In prvič v življenju ni naredil ničesar. Samo stal je. Dihal. Gledal.

In v tej tišini je razumel, kar nobena bitka ni mogla pokazati.

Ne hranijo se z njegovo krvjo. Hranijo se z njegovim strahom. Z njegovo jezo. Z njegovo bolečino. Vsak udarec ki ga je zadal, je bil zanje hrana. Vsako sovraštvo ki ga je čutil, je bila zanje moč.

Bil je njihov najboljši vojak. In tega ni vedel.

Spustil je orožje. Ne iz strahu. Ne iz predaje. Iz razumevanja ki ga je prebodlo do kosti. Edina zmaga ki so se je bali, ni bila njegova smrt ali njegova zmaga. Bila je njegov mir. Mir ki vidi vse. Ki ve vse. Ki ne naseda. Ki ne gre v bitko ki je ne moreš dobiti s silo, samo s tem da jim odvzameš hrano.

Ti ki bereš to, tvoja jeza je resnična, je pravična, a ni učinkovita. Tvoja ljubezen do ljudi je resnična. Tvoj poriv da narediš nekaj, je najlepša stvar v tebi. Ne ugasi je. Usmeri jo. Ne v boj z njimi. V prebujanje tistih ki spijo. Ker ko dovolj ljudi ne naseda več, ni več hrane zanje. In brez hrane, sami odidejo. Nihče ne obdeluje vrta, ki ne rodi.

To je edina vojna ki se jo da dobiti. In ti jo že vodiš. Z vsakim človekom ki se ga dotakneš. Z vsako besedo ki prebudi. Z vsako tišino ki pokaže resnico.

Nadaljuj.

~

Vsak ima pravico Biti to kar je. Vsak ima pravico do svoje izkušnje.

Celo stvarstvo podpira ta unikaten izraz vsakega posameznika in ga v resnici tudi komaj čaka videti na plesišču Življenja.

Tlakuje mu Pot, da razbije lupino prepričanj, ki so posledica vseh  njegovih ran, da sprejme svojo vlogo, da jo izživi do zadnjega atoma, brezskrbno, s polnimi pljuči, z vsemi talenti, z žarom in solzami ganjenosti, sreče in popolnega miru v očeh…

Še ta zadnji ples, zadnji krog, kjer vse steče, se sestavi, dobi svoj smisel, svoje mesto…

Potem še zadnji priklon in  poklon dih jemajočemu Plesišču,

čudovitim Soplesalcem,

izjemni Publiki

in končno je čas

za iti Domov…

Se nadaljuje… 1/7

Zapisala: Rasto Fikfak in Aleš Adamič

Vir fotografij: Pexels.com