Duša ni nič drugega, kot BIT ujeta v svet dvojnosti!

V kolikor želimo razumeti zgodbo, ki sledi, moramo spoznati osnovno cikličnost Stvarstva. Ta cikličnost je tesno povezana s stanjem zavesti človeka. Ne glede na poznavanje ali nepoznavanje tradicij, ki sledijo, usmerite pozornost na ponavljanja, cikle in podobnosti.

Pred samim nadaljevanjem moramo reči par besed o samih Arijcih (Arya – Plemenit, pošten)). Zapomnimo si, da se opisana zgodba nanaša najbolj na vse tiste, ki smo bele polti, saj ti spadamo med tako imenovane Arijce. Nikakor to ne pomeni, da smo (belci) kakorkoli boljši, pomembnejši, modrejši, zaslužnejši od ostalih ras. Če že, je ravno zaradi naštetih mnenj in pogledov nekaterih Arijcev stanje v svetu danes takšno kot je. Pozivamo vas, da berete z odprtim umom, večkrat in dosledno. Zapisanega pa prosimo ne jemljete iz konteksta (si razlagate po svoje).

Izvorni Arijci so se imenovali Arya. Po potopu pred cca. 11.000 leti p.n.š. so naselili več izvornih področij, iz katerih so nato poseljevali Zemljo.

1. Indoarijci:

Indoarijci so bili skupina indoevropskih narodov, ki so se razširili proti Indiji in Iranu. Beseda Arya (v sanskrtu “plemenit”) ima svoje korenine v arijskem jeziku in kulturi. Širitev je pustila kulturne sledi tudi v stepski Evraziji, kar potrjuje povezave z drugimi starodavnimi ljudstvi.

• Sarmati:

Iransko govoreče nomadsko ljudstvo, ki je naseljevalo območje severno od Kavkaza in Kaspijskega jezera. Sarmati so bili močno povezani z indoarijskimi plemeni in so prav tako uporabljali arijske simbole in ideologije.

• Skiti:

Skiti so bili nomadski pastirji in bojevniki, ki so živeli v stepski Evraziji. Njihova kultura je bila povezana s šamanizmom in bogato mitologijo, ki ima podobnosti z indoarijskimi in sarmatskimi tradicijami. Čeprav niso neposredno imenovali sebe Arya, so delili določene kulturne značilnosti.

• Sindi:

Sindi so bili starodavno ljudstvo, ki so ga nekateri zgodovinski viri umestili na območje Kavkaza. Povezave s šamanskimi in arijskimi koreninami ostajajo v domeni spekulacij, vendar njihova kultura kaže vpliv indoarijskih in stepskih tradicij.

• Tura:

Tura se v šamanskih tradicijah Sibirije in srednje Azije nanaša na duhovne prakse, hkrati pa tudi na božanske ali mitološke figure. Čeprav ni neposrednih dokazov, da so bili Tura in Arya isti, bi lahko šamanske korenine nakazovale na skupne vplive v zgodnjih indoevropskih tradicijah. Omenjena plemena se niso selila. Ostala so na področju današnje Ruske federacije – izza Kavkaza (Azijski del).

Migracijske poti:

Predniki ljudstev, ki so naselili področja bivše Jugoslavije, so del širše skupine indoevropskih narodov, med katerimi so nekateri neposredno povezani z Arijci. Premiki teh ljudstev so po velikem potopu in v kasnejših migracijah privedli do naselitve Evrope, vključno z Balkanskim polotokom. Navajamo pregled možnih prednikov in njihovih poti:

1. Indoarijci

• Migracijska pot: Iz stepske regije (območje današnje Ukrajine in južne Rusije) so se razširili proti vzhodu (Iran, Indija) in zahodu (Evropa).
• Povezava z našimi kraji: Indoarijci so bili del širše indoevropske migracije. Njihova kultura je vplivala na poznejše narode, ki so naseljevali Evropo, vključno z Balkanom.

2. Sarmati

• Migracijska pot: Iz severnega območja Kavkaza in Kaspijskega jezera so se širili proti zahodu in severu, vse do območij vzhodne Evrope.
• Povezava z našimi kraji: Sarmati so bili povezani s starimi ilirskimi in tračanskimi plemeni, ki so naseljevala Balkan. Njihovi vplivi so vidni v kulturi in genetiki prebivalcev Balkana.

3. Skiti

• Migracijska pot: Nomadski Skiti so se iz stepskih območij razširili proti zahodni Evropi, severu Balkana in v srednjo Evropo.
• Povezava z našimi kraji: Skitski vplivi so se zlili z ilirskimi in keltskimi kulturami, ki so bile prisotne na Balkanu.

4. Sindi

• Migracijska pot: Njihovo območje je bilo predvsem Kavkaz, vendar so jih migracije morda povezale s tračanskimi ali ilirskimi plemeni.
• Povezava z našimi kraji: Možna povezava preko migracij iransko govorečih plemen na Balkan.

Ljudstva, ki so naselila območja bivše SFRJ, so bila mešanica več valov migracij:

• Sarmati in Skiti kot neposredni predniki nekaterih balkanskih plemen.

Indoarijski vplivi so bili del širših indoevropskih migracij, ki so oblikovale genetsko in kulturno podobo Evrope. Balkanska regija je bila eno od izvornih križišč teh primarnih migracij takoj po potopu, zaradi česar je genetsko in kulturno izjemno bogata.

Na podlagi arijskih tradiciji je ustroj celotnega stvarstva enak ustroju človeka. V indijskih Vedah se makro bitje, ki predstavlja Stvarstvo imenuje Brahma (Makro – Brahma, mikro Adam – človek). V primeru Brahme je en dan (dan in noč) življenja Brahme dolg 4,294 milijarde let (Kalpa).

Brahmin dan (dan in noč) je nato razdeljen na 14 delov (Manvatar), od katerih vsak traja dobrih 306,72 milijona let. Spomnite se 14 kart male arkane, 14 križevih poti Kristusa itd.! Vsakemu obdobju (enemu od 14ih) vlada različen Manu – praoče človeka. V različnih obdobjih gre človek skozi specifične izkušnje.

Brahma (makro človek) živi 100 x 360 Brahminih dni = 36.000 Brahminih dni.

V času življenja Brahme, se zvrsti 504.000 Manvatar (36.000 dni x 14 Manvatar). Vsakemu njegovemu dnevu vlada eden od 14 Manujev, ki se ciklično ponavljajo.

Človeštvo se nahaja v 1. dnevu, 51. leta Brahme in smo v 7. Manvatari, imenovani Vaivasvata Manvatar. Vlada mu Manu Vaivasvata. Manu izhaja iz Sanskrtske besede man, ki pomeni misel UMa. To pomeni misel, zavest, ki vlada. Način vladavine je podoben tej misli, stanju zavesti, tega UMa. Vse v stvarstvu je takrat podrejeno tej misli, temu zavedanju, tej obliki zavesti.

Sedanja Manvatara se je začela 1,958 let nazaj in bo trajala 306,72 milijona let.

Sočasno se vrtijo pod cikli. V vsakem se izmenjajo 4 Yuge. Navadno se Manvatara ne začne na začetku cikla, saj je v vsaki Manvatari cca. 71,6 ciklov.

Trenutno se nahajamo na začetku Kali Juge (cca. 5.000 let, od smrti Krišne, 3.102 p.n.š). Z njegovo smrtjo je oblast prevzel prvi Faraon.

Permanentno je svet razdeljen v dva svetova:

1. Loka

• Prevod: Beseda loka v sanskrtu pomeni svet, raven obstoja ali dimenzija.
• Pomen: Beseda loka se nanaša na zgornje svetove oziroma ravni vesolja, kjer po tradiciji prebivajo bogovi, polbogovi in duhovna bitja. Loke so običajno povezane z višjimi vibracijami in duhovno razsvetljenostjo.
• Sedem glavnih lok (zgornjih svetov):
  1. Bhuloka – Zemeljski svet, kjer prebiva človeštvo.
  2. Bhuvarloka – Ravni med Zemljo in nebom, dom polbogov in zvezd.
  3. Svarloka – Nebesa, kjer prebiva Indra in drugi bogovi.
  4. Maharloka – Duhovni svet ršijev (modrecev).
  5. Janaloka – Svet višjih modrecev in asketov.
  6. Taparloka – Svet meditacije in askeze.
  7. Satyaloka (ali Brahmaloka) – Najvišji svet, dom Brahme in vrhovne resnice.

2. Patal

• Prevod: Patal pomeni spodnji svet, podzemlje ali nižja ravnina.
• Pomen: Nanaša se na sedem spodnjih svetov, ki so pod Zemljo. Ti svetovi niso vedno dojeti kot pekel, temveč kot kraji z različnimi vrstami obstoja, kjer prebivajo demoni (asure), kače (naga) in druga mitološka bitja.
• Sedem glavnih patal (spodnjih svetov):
  1. Atala – Svet čarovnikov in demoničnih bitij.
  2. Vitala – Kraj, kjer prebivajo duhovi in zli duhovi.
  3. Sutala – Dom kralja Bali, kjer prebivajo asure.
  4. Talatala – Kraj demonov in njihovih kraljestev.
  5. Mahitala – Svet nag (kačjih bitij) in zakladov.
  6. Rasatala – Temen svet močnih demonov.
  7. Patala (ali Nagaloka) – Najnižji svet, dom kačjih kraljev.

Pomen v širšem kontekstu

• Loka in Patal skupaj simbolizirata celotno kozmično strukturo, ki obsega zgornje, srednje in spodnje ravni. Te dimenzije niso le fizične, ampak tudi metafizične, kar pomeni, da so povezane z različnimi stanji zavesti in vibracij.
• Loka pogosto simbolizira duhovni razvoj in povezanost z božanskim, medtem ko Patal simbolizira nižje impulze, karmična bremena ali preizkušnje duše.

Čeprav se Patal pogosto dojema kot “nižje” ali “temnejše” sfere, v hindujski filozofiji to ni nujno negativno – gre za del širšega cikla obstoja in evolucije duše.

Ključno je še ločiti med Manas (UM) in Chit (Zavest).

Opisana obdobja se nadalje delijo na 71,6 pod obdobij, od katerih vsako traja 4,32 milijona let. Vsako od teh je naprej razdeljeno na štiri obdobja, dobe ali tako imenovane Yuge, od katerih vsaka traja:

• Zlata doba (Satya Yuga)– 1,728 milijona let. Čas popolne pravičnosti in čistosti. Ljudje živijo dolgo življenje, so v ravnovesju in zato posledično mentalno, čustveno in fizično zdravi in močni. Človeštvo živi v skladu z univerzalnimi zakoni, ki jih dobro pozna. Človeštvo ima neposreden stik z inteligencami, o katerih smo prej govorili. Meditacija je pogosta in učinkovita. Ni bolezni, zločinov ali konfliktov. Ljudje živijo v harmoniji in blaginji. Osvoboditev iz kroga rojstva in smrti, časa in prostora se doseže skoraj izključno s pomočjo lastnih moči.
• Srebrna doba (Treta Yuga) – 1,296 milijona let. V tej dobi vrline nekoliko upadejo (predvsem pravičnost in čistost), vendar sta še vedno prevladujoči. Ljudje še vedno živijo v skladu z visokimi moralnimi standardi, vendar ne popolnoma. Pojavi se večji občutek egoizma in materializma, kar privede do začetnih oblik neenakosti in razkola v družbi. V tem obdobju se pojavijo veliki junaki, kot je Lord Rama, ki vzpostavljajo red, pravičnost in čistost s svojimi dejanji. Ljudje začnejo vse bolj zanemarjati meditacijo in povezanost z inteligencami ter vse bolj prakticirajo obrede, rituale in žrtvovanja, kot način povezovanja z božanskim. Osvoboditev iz kroga rojstva in smrti, časa in prostora se doseže preko svojih moči, a pod vodstvom inteligenc.
• Bronasta doba (Dvapara Yuga) – 0,864 milijona let. V tej dobi se čistost in iskrenost še naprej zmanjšujeta, med ljudmi se povečuje konflikt, pohlep in neenakost. Materializem postane vse bolj prevladujoč, ljudje se bolj osredotočajo na bogastvo in moč. Začnejo se vojne in konflikti postanejo pogostejši. Ljudje izgubijo stik z božanskim, rituali postanejo bolj površinski in manj učinkoviti. Duhovnost je prisotna, vendar je manj dostopna večini ljudi. V tem obdobju se pojavijo figure, kot je Lord Krishna, ki učijo in vodijo človeštvo skozi obdobje krize. Osvoboditev iz kroga rojstva in smrti, časa in prostora se doseže deloma preko svojih moči, a pod vodstvom človeka, ki je inkarnacija ženskega principa.
• Železna doba Kali Yuga)– 0,432 milijona let (v tej dobi se nahaja človeštvo sedaj). To je doba najnižjih moralnih vrednot. Pravičnost in čistost sta na najnižji možni točki. Ljudje so pretežno osredotočeni na materialne užitke in lastne interese. V tej dobi prevladujejo vojne, konflikti, neenakost, zločini in zlorabe. Človeštvo je nagnjeno k trpljenju in težavam. Duhovnost je redka in jo prakticira le malo ljudi. Obstaja velik odmik od božanskega in resnice. Ljudje postanejo skeptični in manj verujejo v duhovne vrednote. Ljudje živijo krajše življenje, pogosto so bolj oboleli in trpijo zaradi stresa, depresije in tesnobe. Kljub tem izzivom imajo ljudje v Kali Yugi priložnost za hitro duhovno rast skozi enostavne prakse, kot sta temeljni meditaciji (Meditacija pozornosti in meditacija na Drevo življenja). Osvoboditev iz kroga rojstva in smrti, časa in prostora se doseže izključno preko predaje BITi. Od človeka se pričakuje le, da dojame in sledi navodilom BITi.

Zemlja in z njo človeštvo je v Železno dobo vstopilo leta 3.102 p.n.š. V tem času je začel Antikrist zavezo s človekom. Vsakemu je jasno, da nas čakajo težke preizkušnje, v zelo omejenem stanju zavesti. Smo šele na začetku omenjene dobe in največje zoženje zavesti ljudi še1 čaka. Drugače povedano. Doba Vodnarja v Zlati dobi je nekaj popolnoma drugega, kot v Železni dobi, dobi skrajno zožene zavesti.

Stvarstvo, ki je po ustroju paralela človeku, je staro 311,04 trilijona let (311.040.000.000.000). Brahmino leto, je za razliko od našega, sestavljeno iz 360 Brahminih dni (3,11 trilijona let). Brahma živi 100 takih let. Sedaj je star cca. 50 let.

Čemu vsa ta zgodba, vsa ta razlaga? Zgolj zato, da vam pokažemo, kako cikličnost, ki je vgrajena v temelje delovanja stvarstva vpliva na zavest ljudi. Cikličnost bo pomembna za našo nadaljnjo razlago. Ta cikličnost in potencial napetosti med poli nas vse sili v dejanja. Ta ista cikličnost, tam kjer so enote časa zelo velike, sama po sebi poskrbi za pozabo.

Zgornji cikli so povezani s kozmosom in stvarstvom. A obstajajo tudi cikli, ki prav tako vplivajo na zavest človeka, ki so povezani z Zemljo. Ti cikli ne vplivajo na človeško zavest v smislu krčenja in širitve, ampak v smislu različnih domen zavesti. Torej različnih oblik zavesti človeka.

Zemlja se, če se postavimo nad Severni pol, giblje v nasprotni smeri urinega kazalca. Če se postavimo nad južni del, pa v smeri urinega kazalca. Zato se voda v lijaku, ko jo ta požira, na S in J polobli, vrti v nasprotne smeri. To je največji dokaz, da je Zemlja krogla, saj tega efekta na plošči ne morete doseči.

Zemlja se giblje na štiri osnovne načine:

• Ookrog lastne osi – dan/noč. Na delu Zemlje obrnjene k soncu, je dan. Ko smo stran od sonca, je noč. Ker je zemljina os rahlo nagnjena in se giblje pod kotom okrog Sonca, je dan preko enega obrata okrog sonca (leto) različno dolg.
• Vrti se tudi okoli Sonca – 4 letni časi. Zemljina os je nagnjena vedno v isto smer. Poleti je os (gledano iz S poloble) obrnjena k soncu. Takrat je osvetljen večji del severne poloble Zemlje, zato je na severni polobli bolj toplo poleti kot pozimi in obratno na južni polobli. Še en dokaz, da je Zemlja okrogla. Zato je pri nas na S polobli poletje in je na J polobli takrat zima.

• Precesija enakonočij opisuje počasno premikanje točk enakonočij (kjer Sonce prečka nebesni ekvator) okoli nebesne krožnice, kar je posledica precesije osi Zemlje. Ta določa dobe, kot so doba Rib, doba Vodnarja, … Doba zaokroženo traja 360×72 let = 25.920 let (v resnici nekaj manj kot 72 let na ločno stopinjo). Poleg tega, da je Zemljina os nagnjena, os tudi niha, oziroma oscilira. Oscilacija premika os Zemlje po različnih delih nebesnega svoda (ozvezdij). Zato imamo dobe, kot so doba Rib, Vodnarja itd…

• Nagib osi. 40.000 let potrebuje za premikanje nazaj in naprej v nagibu od 21,1 stopinje do 24,5 stopinj. To pomeni, da os bolj oscilira, ko je kot večji in manj, ko je ta manjši. Večji kot globlje poseže v ozvezdja denimo Vodnarja, Rib in obratno. Kadar je oscilacija močnejša, je vpliv ozvezdja, v katerega je usmerjena, večji, ker zajema večji del tega ozvezdja.

Gibanje osončja skozi galaksijo.

ČLOVEK, Z NJIM DUŠA IN S TEM NJEGOVA ZAVEST (ŠIRJENJE IN OŽANJE ZAVESTI) JE MOČNO VPET V CIKLE STVARSTVA, KOZMOSA, GALAKSIJE, OSONČJA (NEBO) IN CIKLE ZEMLJE (ZEMLJA) in MESECA.

• Čas, potreben za popoln vrtilni krog Rimske galaksije = 226 milijonov Zemeljskih let. To je orbitalno obdobje Sonca okrog centra galaksije. Center galaksije je to, kar danes znanost imenuje črna luknja.
• Čas potreben, da Sonce zaključi popoln krog v zodiaku z vidika Zemlje = 25.920 Zemeljskih let (360 x 72) (1 leto = 72 stopinj kroga s 360 stopinjami) = Veliko kozmično leto. V resnici je čas, potreben za popolno precesijo sideralnih enakonočij – 25.772 let
• 1/12 Velikega leta = Zodiakalno obdobje = 25.920 / 12 = 2.160 let (Veliki kozmični mesec). V resnici 2.148. V kozmičnem smislu se nahajamo v prehodu v dobo Vodnarja. Podobno, kot v letnem smislu pozimi. Na ta način lahko določimo v katerem znamenju smo rojeni.
• Čas, potreben za Zemljo, da zaključi popoln krog okoli Sonca = 1 sideralno leto = 365,2422 dni.
• 1 mesec je cikel Sonca in čas, ki ga v resnici Zemlja potrebuje, da se premakne v naslednjo hišo zodiaka – 12 znakov zodiaka.
• Luna potrebuje 27,3 dni, da obkroži Zemljo. Vendar je cikel luninih faz 29,5 dni.
• Luna ima nagib 5°8’43” od Zemljine orbite. Traja približno 19 let, da se vrne na isto mesto na nebu.
• Luna prečka Zemljino-Sončevo ekliptiko dvakrat letno, pri čemer projicira svojo senco na Zemljo – sončni mrk – na različnih poteh čez planet, pri tako imenovanih “vozliščnih točkah” – Južni in Severni vozel.
• 1 dan je dolžina časa, ki jo planet potrebuje, da opravi popoln vrtilni krog okoli svoje osi.
• 1 dan je na ekvatorju med spomladanskim/zimskim enakonočjem razdeljen na 12 ur svetlobe in 12 ur teme.
• Leto bi se moralo začeti ob zimskem solsticiju.
• Vsak mesec bi moral trajati toliko, kolikor na videz Sonce prehaja skozi vsakega od 12 ozvezdij – iz vidika Zemlje.
• Trije meseci, pokriti s tremi astrološkimi znamenji, bi morali natančno ustrezati dolžini vsake sezone, ob upoštevanju enakonočij in solsticijev.
• Imena mesecev bi morala biti dodeljena vsakemu od 12 ozvezdij.
• Nagib Zemlje, nagib njene osi proti njeni orbitalni poti okoli Sonca je trenutno 23,44 stopinj. Vendar se nagib spreminja približno 1 stopinjo na 7.000 let, zmanjšuje se proti 21,1 stopinje, preden se začne ponovno povečevati na 24,5 stopinj, v celotnem obdobju okoli 40.000 let.

In tako imamo človeka, ki je Duša ujeta v UM in Polje, ki je že prehodil del poti skozi stvarstvo.

Ugotovili smo, da obstajajo časovna obdobja – cikli, ko je zavest človeka izredno široka, njegove sposobnosti pa dobesedno božanske in neizmerne. Kar se tiče človeka je ta izvorno poseljen v štirih rasah, ki jih bomo podrobneje razložili kasneje. Za našo zgodbo je pomembno vedeti zgolj, da ima vsaka rasa dostop do specifičnih segmentov Stvarstva.  Poenostavljeno povedano ima bela rasa na primer sposobnost brati informacije kozmosa (s poudarkom na električni sili kozmosa). Rumena rasa zna brati energije kozmosa (s poudarkom na magnetni sili kozmosa). Rdeča rasa ima sposobnost branja informacije Zemlje (električno polje Zemlje). Črna rasa pa zna zaznavati in brati energije Zemlje (magnetno polje Zemlje). Vsaka izmed ras ima naravni dostop do različnih inteligenc Stvarstva, ki se delijo na inteligence Neba (kozmos) in inteligence Zemlje (planet Zemlja).

Ključno je vedeti, da tako kot se naravno menjajo letni časi, bi se morale na Zemlji izmenjavati tudi vladavine različnih ras.

Da ne bo vse skupaj predolgo in boste obupali, ker vas večina šole ne mara, začnimo nekje 45.000 let nazaj.

Pred 45.000 leti je življenje na Zemlji izgledalo precej drugače kot izgleda danes. Zemlja je bila pri koncu Bronaste dobe (Yuga – glej zgoraj). Zemlji je takrat vladala Arijska rasa, ki ni nič drugega kot kar bi danes poimenovali čista bela rasa (brez mešanj ostalih ras). Ne glede na prepričanja, Arijci (potomci tako imenovane Velike Bele Rase) niso bili vsi svetlolasi in niso vsi imeli modrih oči. Arijci so se delili na D’Arijce, ki so imeli oči sive barve. H’Arijci, ki so imeli smaragdno zelene oči, SvatoRasi Arijci, ki so imeli modre oči in Raseni Arijci, ki so imeli medeno rjave oči. Lasje so bili pri vseh svetli do kostanjevo rjavi, polt pa bela do svetla.

Poleg arijske rase, so na Zemlji bivali še trije rodovi človeka, ki so pripadali Rasi velikega Zmaja (rumena rasa),  Rasi ognjene kače (rdeča rasa) in Rasi mračne puščave (črna rasa). Tako se delijo osnovne rase človeku podobnih humanoidov, ki jih najdemo v celotnem Stvarstvu. Vsaka od teh ras ima svoje značilnosti, svoj metabolizem, nagnjenja, lastnosti, način delovanja, namen in vlogo. Vsaka je hkrati tudi predstavnik enega izmed štirih elementov (Zrak, Voda, Zemlja, Ogenj). Ponavljamo, vladanje naj bi se med rasami izmenjevalo enako, kot se skozi leto izmenjajo vsi letni časi.

Za razumevanje današnjega stanja v svetu, je za nas pomembna predvsem Arijska rasa, ki je nehote ukrojila ta svet v obliko in podobo, ki jo poznamo danes. Arijci so verjeli, da so čuvaji ‘Svetlobe’, ki omogoča, da Stvarstvo sploh obstaja. Verjeli so tudi, da so skrbniki Namena Stvarstva. Postavili so se nad druge rase in s tem začeli rušiti naravno ravnovesje. Odločili so se, da bodo vladali le oni. Na ta način je bil narejen prvi korak, ki je vodil k porušitvi ravnovesja na Zemlji. Ta korak je bil pričakovana posledica dobe, v kateri so se znašli in je pomenila zoženje zavesti. Opazili so namreč, da se pogoji za širšo zavest na Zemlji slabšajo in prav zaradi tega oženja, so pozabili na ravnovesje, na izmenjavo vladavine ras, ter si prisvojili vladanje, v prepričanju, da bi tako rešili svet pred propadom. Ironično pa so propad Arijci s svojim dejanjem omogočili in povzročili. Posledica njihovih odločitev in dejanj je današnji svet, ki pa je že skoraj v popolnosti izgubil vsakršno ravnovesje, ki je vladalo na Zemlji v tistih časih.

Da bi lažje razumeli zakaj so Arijci padli iz ravnovesja in začeli verjeti, da so najboljša in najbolj primerna rasa moramo poznati zakonitosti ciklov, ki smo jih opisali zgoraj. Zgornji opis tako od vas ne zahteva, da se ga naučite na pamet ampak, da razumete kaj in kako se dogaja in kako globoki ter starodavni so pravi vzroki za trenutno situacijo, v kateri se človeštvo nahaja. V kolikor bomo ljudje vso svojo pozornost posvečali zgolj današnjemu svetu in trenutnim dogodkom, brez poznavanja podlag in zgodovine, ki jih opisujemo tukaj, se bomo vrteli v začaranih krogih, ki ne bodo dali resničnih odgovorov in s tem razumevanja nastalih situacij in posledično miru. Vedno bomo imeli občutek, da nam še nekaj manjka, nek del sestavljanke, neko znanje ali spoznanje, da bi bili  s tem sposobni ustvariti drugačen svet. Niti slučajno nam ne bo padlo na um vzroke iskati na tako starih, a temeljnih področjih.

Ugotovili smo, da celotno Stvarstvo deluje na podlagi različnih ciklov. Ko omenjene cikle prepoznamo, jih najprej dojemamo kot kroge, ki se ponavljajo z variacijami na temo (fraktali). Nato jih (s)poznamo kot vrtince, ki se dvigujejo ali spuščajo, vrtijo v levo ali desno in s tem se zavest človeka širi ali oži. Na zadnje  jih prepoznamo kot Toruse. Ključno pa je, da dojamemo, da obstajajo obdobja, ki so naklonjena širjenju zavesti in obdobja, ki so naklonjena oženju zavesti. Ničesar ni, kar bi lahko človek naredil, da bi spremenil ustroj ali načine po katerih deluje univerzum in z njim celotno stvarstvo.

Nihče, ki je pri zdravi pameti in zares pozna lastnosti omenjenih ciklov si denimo ne želi, da bi doživel sredino Železne dobe (Yuge). Trpljenje v tem obdobju je neverjetno globoko in izrazito.

Kadar se nahajamo v obdobju oženja zavesti, Stvarstva in življenja, kljub morda visokemu tehnološkemu napredku, ne vidimo in doživljamo stvari takšnih kot so v resnici, v svoji pravi naravi, v svojem bistvu, ampak zelo površinsko, popačeno in izkrivljeno. Posledično nismo poravnani z namenom BITi – slediti naravnim zakonitostim in namenu Stvarstva. Enako tudi Arijska rasa v nekem trenutku ni več videla resničnosti in si je vzela pravico, da vlada. In tako je vladala, vladala, vladala, … Poravnanost sveta z realnostjo pa se je na ta način posledično samo še zmanjševala.

Nekoč je bil bojevnik, ki je videl vse. Videl je kako so njegovi ljudje trpeli. Videl je roke, ki so vlekle niti v temi. Videl je krivico, ki se je ponavljala generacijo za generacijo.

In v njem je zagorelo. Kot gori v tebi zdaj.

Vstal je. Prijel orožje. Šel v bitko.

In med bitko je začutil nekaj čudnega. Bolj ko je udarjal, bolj so bili močni. Bolj ko je kričal, bolj so se smejali. Bolj ko je sovražil, bolj so bili živi.

Ustavil se je sredi bitke. In prvič v življenju ni naredil ničesar. Samo stal je. Dihal. Gledal.

In v tej tišini je razumel, kar nobena bitka ni mogla pokazati.

Ne hranijo se z njegovo krvjo. Hranijo se z njegovim strahom. Z njegovo jezo, besom, sovraštvom. Z njegovo bolečino. Vsak udarec ki ga je zadal, je bil zanje hrana. Vsako sovraštvo ki ga je čutil, je bila zanje moč.

Bil je njihov najboljši vojak. In tega ni vedel.

Spustil je orožje. Ne iz strahu. Ne iz predaje. Iz razumevanja, ki ga je prebodlo do kosti. Edina zmaga ki so se je bali, ni bila njegova smrt ali njegova zmaga. Bila je njegov mir. Mir ki vidi vse. Ki ve vse. Ki ne naseda. Ki ne gre v bitko, ki je ne moreš dobiti s silo, samo s tem da jim odvzameš hrano. Z zavedanjem.

Ti ki bereš to, tvoja jeza je resnična, je pravična, a ni učinkovita. Tvoja ljubezen do ljudi je resnična. Tvoj poriv da narediš nekaj, je najlepša stvar v tebi. Ne ugasni je. Usmeri jo. Ne v boj z njimi. V prebujanje tistih ki spijo. Ker ko dovolj ljudi ne naseda več, ni več hrane zanje. In brez hrane, sami odidejo. Nihče ne obdeluje vrta, ki ne rodi.

To je edina vojna ki se jo da dobiti. In ti jo že vodiš. Z vsakim človekom ki se ga dotakneš. Z vsako besedo ki prebudi. Z vsako tišino ki pokaže resnico.

Nadaljuj.

~

Vsak ima pravico Biti to kar je. Vsak ima pravico do svoje izkušnje.

Celo stvarstvo podpira ta unikaten izraz vsakega posameznika in ga v resnici tudi komaj čaka videti na plesišču Življenja.

Tlakuje mu Pot, da razbije lupino prepričanj, ki so posledica vseh  njegovih ran, da sprejme svojo vlogo, da jo izživi do zadnjega atoma, brezskrbno, s polnimi pljuči, z vsemi talenti, z žarom in solzami ganjenosti, sreče in popolnega miru v očeh…

Še ta zadnji ples, zadnji krog, kjer vse steče, se sestavi, dobi svoj smisel, svoje mesto…

Potem še zadnji priklon in  poklon dih jemajočemu Plesišču,

čudovitim Soplesalcem,

izjemni Publiki

in končno je čas

za iti Domov…

Se nadaljuje… 3/7

Zapisal: Rasto Fikfak