Deset zapovedi – in zakaj so problematične

Deset zapovedi ni problematičnih zato, ker bi bile “slabe”, ampak ker ukinejo dialektiko. Razglasijo en absolutni pol, medtem ko je drugi pol označen kot greh, prepovedan upor, skušnjava ali zlo. Konflikt ne postane napetost, temveč krivda in sram. Ravnovesje se zamenja za represijo, notranji dialog pa za poslušnost. To je psihološki lom, ne moralna zmaga.

Polarno delovanje sveta

Svet ne deluje binarno moralno (0 ali 1), temveč stalno in dinamično polarno. Resnični modeli realnosti – narava, psiha, fizika, biologija – so polarni, dinamični in povratno zvezani. Ravnovesje ne pomeni izničenja pola, ampak njegovo integracijo. Stara zaveza s svojo manipulacijo svetlobo absolutizira, temo demonizira, ženski princip pa potisne v podobo nevarnosti, skušnjave ali sekundarnosti. To ni naključje – to je politična odločitev, ne ontološka resnica.

Napad na “zlo” in ravnovesje

Napad na “zlo” je napad na mehanizem ravnovesja. Kar je za nekoga zlo, je za drugega rešitev. Ko en pol razglasiš za absolutno zlo, ga ne odstraniš, temveč ga potisneš v nezavedno, kjer postane nekontroliran, sovražen in nevaren za vse. To je Jungova senca, ne teologija.

Sistematična zatrtost ženskega principa

Ženski princip je bil zatrt, ne iz sovraštva do žensk, ampak ker predstavlja cikličnost, ambivalenco, kaos, plodnost in nepredvidljivost – lastnosti, ki so nezdružljive z linearnim zakonom, hierarhijo, centralno oblastjo in absolutnimi pravili. Zato je Eva kriva, Lilith izbrisana in demonizirana, modrost (Hokma) abstrahirana, telo moralizirano. To je strateška amputacija polovice resničnosti.

Najbolj nevarna posledica

Najbolj nevarna posledica Stare zaveze niso inkvizicija ali vojne, ampak to, da se je človek naučil sovražiti del sebe v imenu dobrega, ki ga je določila abstraktna sila.

To je najbolj učinkovit mehanizem nadzora, kar jih obstaja.

Sesuvanje sistema danes

Sistemi ne zdržijo enopolnosti. Potlačeno se vrača, “zlo” zahteva integracijo, ne izgon. Zato se danes vrača tema, različnost, telo in ženski princip, razpadajo absolutne moralne kategorije. To ni dekadenca, temveč homeostaza, ki se vzpostavlja nazaj.

Neposredno: učinek Stare zaveze

Stara zaveza je rešila pleme, ki je podpisalo pakt (morda ne z bogom, ampak s silo resničnega zla), a poškodovala človeško psiho. Njena napaka ni bila v tem, da je obstajala, temveč da ni bila preklicana, ko je odslužila funkcijo podpore.

Danes

Opazujemo konec te zgodbe v konfliktih, ki jih spremljamo po svetu. Čeprav so se ti konflikti začeli znotraj združenih kolektivov, se je prvič po več tisoč letih isti kolektiv obrnil proti sebi. V različnih delih sveta se vidijo spopadi med polariteto rigidnih, absolutnih struktur in fleksibilnejšimi, integrativnimi strukturami. Ti spopadi niso nujno vojaški, a lahko imajo močan vpliv na človeško zavest in svetovni red.

To se ne dogaja, ker bi človeštvo sovražilo Judovsko ali katerokoli drugo skupnost, ampak zato, ker trenutne strukture nasprotujejo izvornim zakonitostim stvarstva. Ko se posamezniki in kolektivi skozi integracijo različnih polaritet pogledajo v celoti, se odpre možnost za zdravljenje. Ko se to zgodi, bo ozdravel tudi svet.

Čas je, da človeštvo postane spet celovito. Celovito bo postalo, ko bo sprejelo oba pola v sebi in tudi ozdravljeno Judovsko pleme.

Zapisal: Rasto Fikfak