O vzrokih za nastanek, različnosti med obema pojmoma, predvsem pa o posledicah KRIVDE in ODGOVORNOSTI na življenje posameznika in družbe smo podrobneje pisali že v preteklosti in vse skupaj objavili v članku z naslovom ODGOVORNOST ALI KRIVDA, ki ga najdete na povezavi: https://potbiti.si/2025/02/14/odgovornost-ali-krivda/

Koncept krivde in odgovornosti je potrebno še dodatno obrazložiti, saj se v zavedanju razlik med enim in drugim stanjem nahaja pomemben ključ, ki razkrije kako živeti bogato in polno življenje kljub obžalovanjem, napakam ali težkim in bolečim izkušnjam.

Življenje nas vsakodnevno postavlja pred odločitve. Na proces sprejemanja odločitev smo na nek način obsojeni. Nekatere odločitve, ki jih tako sprejemamo tako rekoč konstantno so majhne in vsakdanje, druge pa velike in usodne. Prisiljeni smo izbirati, čeprav pogosto ne vemo, kakšne bodo dolgoročne posledice naših odločitev. Narava človeškega obstoja je takšna – živimo v negotovosti, vendar moramo kljub temu delovati in sprejemati zavestne in nezavestne odločitve. Prisila odločanja se v svojem bistvu zoži zgolj na sledeče tri osnovne možnosti:

– BOM,

– NE BOM,

– BOM ŠE MALO POČAKAL.

V tem kontekstu se pojavita dva ključna koncepta: odgovornost in krivda. Prva nas osvobaja, druga pa nas veže. Prva vodi k rasti zavesti, druga pa v oženje zavesti. Namerno nisem izbral besed svetloba in tema, ker so za zavedanje potrebna oba aspekta.

Odgovornost je sprejemanje posledic svojih dejanj, ne glede na to, ali so bile naše odločitve pravilne ali napačne. Vseeno je vsaka odločitev, ne glede na dejstvo, da se ne moremo v polnosti zavedati posledic, naša. Vsaka odločitev ima za rezultat neke posledice. Odgovornost pomeni le, da sprejmemo posledice za svoje odločitve, ne pa tudi, da se zanje, ko gre karkoli narobe, počutimo krivi. S tem, ko se odločimo, ne glede na to, ali si rečemo “bom”, “ne bom” ali “bom še malo počakal”, prevzamemo odgovornost za to, kar sledi. To pa ne pomeni, da smo krivi za vse, kar se posledično zgodi, ampak da smo pripravljeni sprejeti realnost, ki jo naše odločitve ustvarjajo. Odgovornost je akt moči.  Z odgovornostjo priznamo, da smo del stvarstva, ki se neprestano spreminja, in da imamo vpliv na tok dogodkov. Še več, realnost ustvarjamo mi sami. Ne gre za to, da bi se obremenjevali s tem, kaj bi lahko bilo, ampak za to, da se soočimo s tem, kar je. Odgovornost nas vedno vpraša kaj lahko naredim SEDAJ.

Krivda, po drugi strani, je breme, ki nas vleče nazaj. Vedno kadar se obremenjujemo s krivdo, se zataknemo v preteklosti. Namesto, da bi se osredotočili na to, kaj lahko storimo zdaj, se obremenjujemo s tem, kaj smo naredili (napačnega) takrat, enkrat v preteklosti pač. Krivda paralizira, zapira nas v kletko samoobsodb in obupa. Še huje, krivda pogosto vodi v še večjo agonijo in povzroča še večjo škodo, kot smo jo povzročili z (napačno) odločitvijo. Predstavljajmo si za trenutek, da nekoga povozimo. To je navadno strašna izkušnja, ki prinaša bolečino vsem vpletenim. V primeru, da se posledično obremenjujemo s krivdo, se lahko iz obupa zapijemo ali kako drugače kaznujemo, kar neizbežno povzroči še več trpljenja in še hujše posledice od že storjenih. Trpijo naši bližnji, ki nas imajo radi, trpijo vsi ljudje s katerimi se srečamo, trpimo mi sami, a s temi oblikami trpljenja nič ni bolj razrešeno. Krivda nas na opisani način potisne v začaran krog, kjer negativnost rodi še več negativnosti. Krivda nas vedno sprašuje, kaj bi lahko naredil (druače) v PRETEKLOSTI.

Razlika med odgovornostjo in krivdo je bistvena! Različnost je predvsem v tem, na kakšen način se soočimo in potem tudi odzovemo na svoje napake. Odgovornost nas vodi k delovanju – opravičimo se, poskušamo popraviti škodo, učimo se iz svojih napak. Krivda nas vodi v paralizo – obremenjujemo se s samoobsodbami, umikamo se v obup in ponavljamo negativne vzorce. Odgovornost je sprejemanje življenja v vsej njegovi kompleksnosti, krivda pa je beg od življenja. Ljudje bomo vedno delali napake, to je naša usoda. Lahko pa jih ne počnemo namerno, kot je to v primeru krivde, ko se želimo zavestno in nalašč kaznovati.

Temeljno je odgovornost darilo, ki nam ga ponuja življenje. Skozi odgovornost se učimo, rastemo in postajamo boljši, pristnejši ljudje. Krivda je past, ki nas loči od resničnega življenja in sedanjega trenutka. Na ta način nas zveže v preteklosti, ki je nihče nikoli ne more spremeniti. S sprejemanjem odgovornosti, se osvobajamo bremena krivde in hkrati odpiramo vrata zavestnemu delovanju, rasti zavesti in harmoniji. To je pot, ki nas vodi iz teme v svetlobo, iz obupa v upanje, iz negativnosti v pozitivnost. Odgovornost je pot, ki jo lahko zavestno izberemo vsak dan posebej, z vsako odločitvijo, ki jo kadarkoli sprejmemo.

Zapisal: Rasto Fikfak